Portal Plus: Kratek esej o družbi razvajenosti in upravičenja

Zgodovina se ponavlja. V totalitarnem socializmu/komunizmu so napredovali samo tisti, ki so bili lojalni partiji oziroma so bili kar sami partijci, s čimer so dokazovlai svojo privrženost partijskemu vodstvu. Sposobnost, etika, znanje so bili v drugem planu. Pomembne so bile moralno-politične kvalitete, ki pa so bile vse prej kot to. Njihova glavna značilnost je bila ubogljivost in upogljivost, skratka, oportunizem in konformizem.

Očitno se vračamo v čase političnega oportunizma in konformizma. Na nobenem relevantnem družbenem in političnem področju ni več možna pluralna, kritična javna razprava. Tudi stroka oziroma znanost je postala ideološka in spolitizirana.

Nekaj primerov, kjer lezemo v katastrofo zaradi enoumja, ki ga vsiljuje vladajoča evropska in domača politika:

1. Ilegalne migracije: Bruslej vodi politiko spodbujanja ilegalnih migracij v Evropo, čeprav je jasno, da bodo prišleki zaradi mnogo višje rodnosti izrinili avtohtono evropsko civilizacijo, skušaj z evropskimi narodi. Evropa se zaradi politike Bruslja postopno afrikanizira in orientalizira.
2. Boj proti odnebnim spremembam: Zaradi t.i. zelenega prehoda, ki je v bistvu nekakšen skok v bazen, v katerem je komaj kaj vode, Evropa ostaja brez potrebne električne in toplotne energije, ker povzroča skokovito rast energentov, ki sproža inflacijsko spiralo. Vse skupaj nas peha v nekakšno venezuelizacijo - v revščino.
3. Ukrepi proti pandemiji: Krmilo ukrepov proti pandemiji je prevzela Svetovna zdravstvena organizacija, ki je zlobirana s strani ameriških farmacevtskih velikanov, ki v svojem interesu določajo s čim se mora svetovno prebivalstvo cepiti, katera zdravila lahko uporabljajo nacionalne zdravstvene organizacije, kakšen protokole zdravljenja morajo izvajati ... Vse skupaj postaja nekakšne farmako-mediko tiranija, ki nam postopne jemlje elementarne človekove pravice.

Na nobenem od navedenih področij ni možna pluralna javna razprava, niti strokovna niti laična. Dovoljena je samo ena resnica, kdor ji nasprotuje, pa je medijsko diskreditiran - likvidiran in lahko tudi drugače sankcioniran. Sodobni disidenti so ravno tako stigmatizirani kot so bili v času totalitarizma in označeni za nemoralne ali duševno motene osebe, če ne kar za prestopnike, ki jih je treba preganjati kot take.