Porast ošpic v Evropi: v italijanske državne šole le cepljeni otroci, Nemci napovedujejo visoke kazni
Število obolelih za ošpicami v Evropi skokovito narašča, zaradi česar države vse bolj zaostrujejo zakonodajo glede cepljenja otrok. Zdravniška stroka namreč porast povezuje z vse nižjo precepljenostjo v evropskih državah in temu argumentu sledijo tudi vlade.
Največji izbruh ošpic se dogaja v Romuniji, kjer je letos zaradi njih umrlo že 25 ljudi, o povečanem številu obolenj pa poročajo iz štirinajstih evropskih držav, med njimi Italije, Nemčije, Avstrije, Poljske, Francije, Švice in Ukrajine.
Za Romunijo najbolj prizadeti Italijani v države šole spuščajo samo cepljene otroke, Staršem v Nemčiji, ki se ne bodo udeležili obveznega posvetovanja z zdravnikom pa bodo grozile kazni v višini tudi do 2.500 evrov, poroča BBC.
Potem ko v Nemčiji beležijo trikrat več primerov ošpic kot minulo leto in je prejšnji teden zaradi njih umrla mati treh otrok, je nemški minister za zdravje Hermann Gröhe napovedal "nujno zaostritev zakonodaje" glede cepljenja.
Vlada naj bi v bodoče od vrtcev zahtevala, da ji sporočijo seznam vseh staršev, ki ne morejo dokazati, da so se udeležili obveznega zdravniškega posvetovanja glede cepljenja njihovih otrok. A nekateri že opozarjajo, da bi takšen zakon kršil pravico do varstva osebnih podatkov.
Zanimiv primer se je znašel tudi pred nemškim sodiščem. To je odločilo, da ima oče pravico vztrajati pri cepljenju otroka kljub nasprotovanju matere. Šlo je za primer ločenega para in otroka, ki živi z mamo.
Vendar starši v Nemčiji, ki otrok ne bodo dali cepiti, še vedno ne bodo v prekršku, kot so to denimo v Italiji, še eni državi, ki jo je letos zadela epidemija ošpic.
Od začetka leta 2017 do 14. maja na Apeninskem polotoku namreč beležijo 2395 primerov ošpic, od tega 73 % pri otrocih mlajših od 15 let. 89 % obolelih ni bilo cepljenih proti ošpicam, nadaljnjih 7 % pa je prejelo le eno dozo cepiva, poroča Evropski center za preventivo in nadzor bolezni.
V Italiji imajo namreč zgolj še 85 % precepljenost dveletnih otrok, kar je mnogo premalo za kolektivno imunost, ki jo zdravstvena stroka postavlja na 95 % cepljene populacije.
Italijanska vlada je zato prejšnji teden sprejela odločitev, da morajo starši pred vstopom njihovih otrok v državne šole te cepiti proti 12 najbolj običajnim boleznim, kot so ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza in hepatitis B.
Tamkajšnje oblasti in pristojne službe pa so javno napadle po njihovih besedah "neznanstvene teorije", ki so pripeljale do mnogo prenizke precepljenosti, ki bi še preprečevala izbruh nalezljivih bolezni.
Tudi v naši državi precepljenost otrok klub obveznosti iz leta v leto pada. Lani je bilo cepljenih le še okrog 92 odstotkov otrok ene generacije, kar je že pod kritično mejo 95 %, ki zagotavlja kolektivno imunost.
Najnižja precepljenost je v večjih mestih na čelu z Ljubljano in Koprom.
Kljub vsemu Evropski center za preventivo in nadzor bolezni Slovenije ne navaja med državami, ki so prizadete zaradi razmaha ošpic, a pediatri opozarjajo na opreznost ob obisku naše zahodne sosede.
Seveda pa so ošpice po svetu še vedno mnogo večji problem kot v Evropi. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je ta bolezen v letu 2015 zahtevala 134 tisoč življenj.
Največji izbruh ošpic se dogaja v Romuniji, kjer je letos zaradi njih umrlo že 25 ljudi, o povečanem številu obolenj pa poročajo iz štirinajstih evropskih držav, med njimi Italije, Nemčije, Avstrije, Poljske, Francije, Švice in Ukrajine.
Za Romunijo najbolj prizadeti Italijani v države šole spuščajo samo cepljene otroke, Staršem v Nemčiji, ki se ne bodo udeležili obveznega posvetovanja z zdravnikom pa bodo grozile kazni v višini tudi do 2.500 evrov, poroča BBC.
Potem ko v Nemčiji beležijo trikrat več primerov ošpic kot minulo leto in je prejšnji teden zaradi njih umrla mati treh otrok, je nemški minister za zdravje Hermann Gröhe napovedal "nujno zaostritev zakonodaje" glede cepljenja.
Vlada naj bi v bodoče od vrtcev zahtevala, da ji sporočijo seznam vseh staršev, ki ne morejo dokazati, da so se udeležili obveznega zdravniškega posvetovanja glede cepljenja njihovih otrok. A nekateri že opozarjajo, da bi takšen zakon kršil pravico do varstva osebnih podatkov.
Zanimiv primer se je znašel tudi pred nemškim sodiščem. To je odločilo, da ima oče pravico vztrajati pri cepljenju otroka kljub nasprotovanju matere. Šlo je za primer ločenega para in otroka, ki živi z mamo.
Vendar starši v Nemčiji, ki otrok ne bodo dali cepiti, še vedno ne bodo v prekršku, kot so to denimo v Italiji, še eni državi, ki jo je letos zadela epidemija ošpic.
Italija brezkompromisno
Od začetka leta 2017 do 14. maja na Apeninskem polotoku namreč beležijo 2395 primerov ošpic, od tega 73 % pri otrocih mlajših od 15 let. 89 % obolelih ni bilo cepljenih proti ošpicam, nadaljnjih 7 % pa je prejelo le eno dozo cepiva, poroča Evropski center za preventivo in nadzor bolezni.
V Italiji imajo namreč zgolj še 85 % precepljenost dveletnih otrok, kar je mnogo premalo za kolektivno imunost, ki jo zdravstvena stroka postavlja na 95 % cepljene populacije.
Italijanska vlada je zato prejšnji teden sprejela odločitev, da morajo starši pred vstopom njihovih otrok v državne šole te cepiti proti 12 najbolj običajnim boleznim, kot so ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza in hepatitis B.
Tamkajšnje oblasti in pristojne službe pa so javno napadle po njihovih besedah "neznanstvene teorije", ki so pripeljale do mnogo prenizke precepljenosti, ki bi še preprečevala izbruh nalezljivih bolezni.
In Slovenija?
Tudi v naši državi precepljenost otrok klub obveznosti iz leta v leto pada. Lani je bilo cepljenih le še okrog 92 odstotkov otrok ene generacije, kar je že pod kritično mejo 95 %, ki zagotavlja kolektivno imunost.
Najnižja precepljenost je v večjih mestih na čelu z Ljubljano in Koprom.
Kljub vsemu Evropski center za preventivo in nadzor bolezni Slovenije ne navaja med državami, ki so prizadete zaradi razmaha ošpic, a pediatri opozarjajo na opreznost ob obisku naše zahodne sosede.
Seveda pa so ošpice po svetu še vedno mnogo večji problem kot v Evropi. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je ta bolezen v letu 2015 zahtevala 134 tisoč življenj.
Zadnje objave
Na stotine strupenih kač ogroža kitajske domove
11. 7. 2026 ob 14:34
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Tujina kliče, domovina ostaja: kam se selimo Slovenci in zakaj
11. 7. 2026 ob 9:00
Obrat Volkswagna v Wolfsburgu bo odpuščal zaradi Katarja – kaj pa interesi zahoda?
10. 7. 2026 ob 23:38
V civilni iniciativi še zadnjič pozvali na referendum
10. 7. 2026 ob 19:54
Ekskluzivno za naročnike
Grška solata s stročjim fižolom
11. 7. 2026 ob 12:00
Tujina kliče, domovina ostaja: kam se selimo Slovenci in zakaj
11. 7. 2026 ob 9:00
Video objave
[Video] Lojze Peterle: Nikoli nismo mislili na plan B (Slo 35 let, 5. 7. 2026)
5. 7. 2026 ob 14:00
Izbor urednika
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.