Porast ošpic v Evropi: v italijanske državne šole le cepljeni otroci, Nemci napovedujejo visoke kazni
Število obolelih za ošpicami v Evropi skokovito narašča, zaradi česar države vse bolj zaostrujejo zakonodajo glede cepljenja otrok. Zdravniška stroka namreč porast povezuje z vse nižjo precepljenostjo v evropskih državah in temu argumentu sledijo tudi vlade.
Največji izbruh ošpic se dogaja v Romuniji, kjer je letos zaradi njih umrlo že 25 ljudi, o povečanem številu obolenj pa poročajo iz štirinajstih evropskih držav, med njimi Italije, Nemčije, Avstrije, Poljske, Francije, Švice in Ukrajine.
Za Romunijo najbolj prizadeti Italijani v države šole spuščajo samo cepljene otroke, Staršem v Nemčiji, ki se ne bodo udeležili obveznega posvetovanja z zdravnikom pa bodo grozile kazni v višini tudi do 2.500 evrov, poroča BBC.
Potem ko v Nemčiji beležijo trikrat več primerov ošpic kot minulo leto in je prejšnji teden zaradi njih umrla mati treh otrok, je nemški minister za zdravje Hermann Gröhe napovedal "nujno zaostritev zakonodaje" glede cepljenja.
Vlada naj bi v bodoče od vrtcev zahtevala, da ji sporočijo seznam vseh staršev, ki ne morejo dokazati, da so se udeležili obveznega zdravniškega posvetovanja glede cepljenja njihovih otrok. A nekateri že opozarjajo, da bi takšen zakon kršil pravico do varstva osebnih podatkov.
Zanimiv primer se je znašel tudi pred nemškim sodiščem. To je odločilo, da ima oče pravico vztrajati pri cepljenju otroka kljub nasprotovanju matere. Šlo je za primer ločenega para in otroka, ki živi z mamo.
Vendar starši v Nemčiji, ki otrok ne bodo dali cepiti, še vedno ne bodo v prekršku, kot so to denimo v Italiji, še eni državi, ki jo je letos zadela epidemija ošpic.
Od začetka leta 2017 do 14. maja na Apeninskem polotoku namreč beležijo 2395 primerov ošpic, od tega 73 % pri otrocih mlajših od 15 let. 89 % obolelih ni bilo cepljenih proti ošpicam, nadaljnjih 7 % pa je prejelo le eno dozo cepiva, poroča Evropski center za preventivo in nadzor bolezni.
V Italiji imajo namreč zgolj še 85 % precepljenost dveletnih otrok, kar je mnogo premalo za kolektivno imunost, ki jo zdravstvena stroka postavlja na 95 % cepljene populacije.
Italijanska vlada je zato prejšnji teden sprejela odločitev, da morajo starši pred vstopom njihovih otrok v državne šole te cepiti proti 12 najbolj običajnim boleznim, kot so ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza in hepatitis B.
Tamkajšnje oblasti in pristojne službe pa so javno napadle po njihovih besedah "neznanstvene teorije", ki so pripeljale do mnogo prenizke precepljenosti, ki bi še preprečevala izbruh nalezljivih bolezni.
Tudi v naši državi precepljenost otrok klub obveznosti iz leta v leto pada. Lani je bilo cepljenih le še okrog 92 odstotkov otrok ene generacije, kar je že pod kritično mejo 95 %, ki zagotavlja kolektivno imunost.
Najnižja precepljenost je v večjih mestih na čelu z Ljubljano in Koprom.
Kljub vsemu Evropski center za preventivo in nadzor bolezni Slovenije ne navaja med državami, ki so prizadete zaradi razmaha ošpic, a pediatri opozarjajo na opreznost ob obisku naše zahodne sosede.
Seveda pa so ošpice po svetu še vedno mnogo večji problem kot v Evropi. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je ta bolezen v letu 2015 zahtevala 134 tisoč življenj.
Največji izbruh ošpic se dogaja v Romuniji, kjer je letos zaradi njih umrlo že 25 ljudi, o povečanem številu obolenj pa poročajo iz štirinajstih evropskih držav, med njimi Italije, Nemčije, Avstrije, Poljske, Francije, Švice in Ukrajine.
Za Romunijo najbolj prizadeti Italijani v države šole spuščajo samo cepljene otroke, Staršem v Nemčiji, ki se ne bodo udeležili obveznega posvetovanja z zdravnikom pa bodo grozile kazni v višini tudi do 2.500 evrov, poroča BBC.
Potem ko v Nemčiji beležijo trikrat več primerov ošpic kot minulo leto in je prejšnji teden zaradi njih umrla mati treh otrok, je nemški minister za zdravje Hermann Gröhe napovedal "nujno zaostritev zakonodaje" glede cepljenja.
Vlada naj bi v bodoče od vrtcev zahtevala, da ji sporočijo seznam vseh staršev, ki ne morejo dokazati, da so se udeležili obveznega zdravniškega posvetovanja glede cepljenja njihovih otrok. A nekateri že opozarjajo, da bi takšen zakon kršil pravico do varstva osebnih podatkov.
Zanimiv primer se je znašel tudi pred nemškim sodiščem. To je odločilo, da ima oče pravico vztrajati pri cepljenju otroka kljub nasprotovanju matere. Šlo je za primer ločenega para in otroka, ki živi z mamo.
Vendar starši v Nemčiji, ki otrok ne bodo dali cepiti, še vedno ne bodo v prekršku, kot so to denimo v Italiji, še eni državi, ki jo je letos zadela epidemija ošpic.
Italija brezkompromisno
Od začetka leta 2017 do 14. maja na Apeninskem polotoku namreč beležijo 2395 primerov ošpic, od tega 73 % pri otrocih mlajših od 15 let. 89 % obolelih ni bilo cepljenih proti ošpicam, nadaljnjih 7 % pa je prejelo le eno dozo cepiva, poroča Evropski center za preventivo in nadzor bolezni.
V Italiji imajo namreč zgolj še 85 % precepljenost dveletnih otrok, kar je mnogo premalo za kolektivno imunost, ki jo zdravstvena stroka postavlja na 95 % cepljene populacije.
Italijanska vlada je zato prejšnji teden sprejela odločitev, da morajo starši pred vstopom njihovih otrok v državne šole te cepiti proti 12 najbolj običajnim boleznim, kot so ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza in hepatitis B.
Tamkajšnje oblasti in pristojne službe pa so javno napadle po njihovih besedah "neznanstvene teorije", ki so pripeljale do mnogo prenizke precepljenosti, ki bi še preprečevala izbruh nalezljivih bolezni.
In Slovenija?
Tudi v naši državi precepljenost otrok klub obveznosti iz leta v leto pada. Lani je bilo cepljenih le še okrog 92 odstotkov otrok ene generacije, kar je že pod kritično mejo 95 %, ki zagotavlja kolektivno imunost.
Najnižja precepljenost je v večjih mestih na čelu z Ljubljano in Koprom.
Kljub vsemu Evropski center za preventivo in nadzor bolezni Slovenije ne navaja med državami, ki so prizadete zaradi razmaha ošpic, a pediatri opozarjajo na opreznost ob obisku naše zahodne sosede.
Seveda pa so ošpice po svetu še vedno mnogo večji problem kot v Evropi. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je ta bolezen v letu 2015 zahtevala 134 tisoč življenj.
Zadnje objave
Bodo poslanci le morali biti trezni?
25. 5. 2026 ob 19:24
Ali Trump iranskemu režimu podaljšuje življenje?
25. 5. 2026 ob 19:02
Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji po mesecih padanja vendarle bolj optimistično
25. 5. 2026 ob 18:40
Referendum o parkirni politiki v Ljubljani: potrebnih še okoli 3.000 podpisov
25. 5. 2026 ob 18:28
Liter bencina dražji za pol centa, dizel ostaja pri isti ceni
25. 5. 2026 ob 15:46
Ekskluzivno za naročnike
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
MAJ
29
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.