Ponovna izročitev zlatega častnega znaka svobode osamosvojiteljem: Kučan je odlikovanje razvrednotil, Pahor pa na novo ovrednotil
Predsednik Pahor je ponovno izročil zlati častni znak svobode Republike Slovenije šesterici slovenskih osamosvojiteljev (Bučar, Janša, Kacin, Peterle, Rupel, Bavčar), ki ga je 24. junija 1992 ta šesterica prejela, potem pa, leta 1993, protestno vrnila. To je storila zato, ker je bilo prav táko odlikovanje podeljeno dr. Ljubu Bavconu, ki je bil dolgoletni član totalitarnega represivnega režima in sotvorec boljševističnega jugoslovanskega in slovenskega kazenskega aparata. Po Bavconu je bil zlati znak podeljen tudi dr. Janku Pleterskemu, očitnemu nasprotniku slovenske samostojnosti, ki je prav njej grozil z vsemi mogočimi negativnimi posledicami. Zaradi tega je omenjena skupina tedaj odlikovanja skupaj z javnim protestnim pismom ostentativno vrnila.
Sedaj je predsednik Pahor tista odlikovanja ponovno slovesno vročil odlikovancem. Namen je bil poudariti zdrav pomen odlikovanja. Ob to se je obregnila leva srenja in tudi novoizvoljena za predsednico Republike, ki pa še ni v funkciji in se torej oglaša kot navadna državljanka. Poskusila je s šibkimi argumenti. Najprej, da »odlikovanje podeljuje predsednik v imenu države«, češ, podelila ga je država, ne neka oseba. Potem pa je hotela braniti tedanjega predsednika, njenega današnjega botra, istočasno pa oblatiti odlikovance, da »so z vrnitvijo izkazali odnos do države«, ki naj bi jo z vrnitvijo odličij prizadeli. Prejemnike je ošvrknila, češ, da zdaj »so si premislili«. Premislili si odlikovanci gotovo niso. Očitno je, da gre sedaj za odlikovanje za osamosvojitev v pravi demokraciji, ne zgolj formalni, kot jo je umeval dolgoletni aparatčik v nedemokratičnem, totalitarnem režimu, tedaj predsednik.
Res je, da odlikovanje podeljuje »država« kot pravna in moralna oseba. Država, tedaj in sedaj, je ista. Jasno je pa, da pravno in moralno osebo oživljajo in usmerjajo fizične osebe. Pravna načela (kot npr. kontinuiteta države skozi različna politično-zgodovinska obdobja) urejujejo notranje in mednarodno delovanje države z namenom, da neka vlada ne more razveljaviti dolžnosti oz. spreminjati dejanj, ki jih je sprejela prejšnja. To je res. Vendar …
To, kar je naredil predsednik Pahor, ni novo odlikovanje, temveč potrditev tedanjega v drugačnih, pristnejših okoliščinah. Zakaj danes pristnejših?
To, kar je delal nekdanji predsednik Kučan, s podelitvijo odlikovanj istočasno osamosvojiteljem in tistim, ki so globoko zasidrani v totalitarni Jugoslaviji bili daleč od tega, so kontradiktorna dejanja, ki naj bi bila narejena v imenu iste države.
Osamosvojitelji isti kot zagovorniki Jugoslavije?
Na kratko. Organ države, predsednik Republike, je bil tedaj gospod Milan Kučan, ki je javno izjavil, da osamosvojitev ni bila »njegova najintimnejša opcija«. Že tu je zadeva vprašljiva, saj odlikovanje za osamosvojitev težko podeljuje nekdo, ki o njej ni prepričan. Ta vprašljivost je dokazana s tem, da je nekaj mesecev kasneje podelil isto odlikovanje Bavconu, ki očitno ni bil oseba, ki bi bila prototip slovenskega osamosvojitelja.
To vnaša v podeljevanje odlikovanj notranja neskladja. Če je vse enako, če je rumeno in zeleno, oranžno in modro isto, potem nečesa, kar naj bi istočasno bilo vse to, kratkomalo ni. Za češnjo na torti naj še spomnim, da je bila to doba pobud za oživljanje nekakšne tretje Jugoslavije. Sama protislovja! Predsednik Kučan je v svoji vrednostni atmosferi odlikovanja za osamosvojitev podelil Bavconu in Pleterskemu kot svojim ideološkim tovarišem in s tem dokazal, da se ni niti najmanj demokratiziral. Od tega se je šesterica protestno distancirala in dosegla, da se take zlorabe takrat niso ponovile. Pahorjeva simbolna gesta danes sporoča nekaj različnega, zato so jo pristaši Kučana kritizirali.
To, kar je delal nekdanji predsednik Kučan, s podelitvijo odlikovanj istočasno osamosvojiteljem in tistim, ki so globoko zasidrani v totalitarni Jugoslaviji bili daleč od tega, so kontradiktorna dejanja, ki naj bi bila narejena v imenu iste države. Kakšna je bila volja države, ki jo je predstavljal predsednik Kučan?
Če pa je dejanje kontradiktorno, se lahko vprašamo, kaj je končno to takrat bilo? Država, kot pravna oseba, bi od svojega tedanjega predstavnika, predsednika Republike Milana Kučana, lahko celo zahtevala pojasnilo in ga klicala na odgovor.
Kaj je sploh ta organ s svojim dejanjem hotel sporočiti? Ne moremo si misliti drugega, kot da je z vključitvijo Bavcona in Pleterskega med odlikovane hotel v ljudstvo namenoma vnašati nejasnost in zmedo. Soglašam s tistimi, ki so v tem videli in še danes vidijo vsaj poskus razvrednotenja slovenske samostojnosti, če ne kaj več.
Zato je sedanje dejanje predsednika Pahorja le ponovna, a pristnejša izročitev, ne drugačna volja države. Volja države je ista. Velika razlika je pa v tem, da je sedaj ta volja »čista«, medtem ko je v Kučanovem primeru bila »umazana«.
Zato je sedanje dejanje predsednika Pahorja le ponovna, a pristnejša izročitev, ne drugačna volja države. Volja države je ista. Velika razlika je pa v tem, da je sedaj ta volja »čista«, medtem ko je v Kučanovem primeru bila »umazana«. Zato je predsednik Pahor upravičeno dejal na svojevrstni slovesnosti, da »je prav, da so zdaj stvari na pravem mestu«. Na pravo mesto je v naši državi treba postaviti še marsikaj. Prav pa je, da je bilo to storjeno. Kučan je razvrednotil odlikovanje, Pahor pa na novo ovrednotil. Razvrednoteno odlikovanje naj kot táko ostaja v rokah pokojnih Bavcona in Pleterskega.
Gospa Nataša Pirc Musar je ob tem hotela pokazati smer bodočega predsedovanja in je napovedala, da bo »naša država pod mojim vodenjem usmerjena v prihodnost«. Zelo prav, a v kakšno? Menda ne v opevanja npr. domnevne »dražgoške bitke« in podobnih fikcij, kot da s tem skrbi za demokratični jutri.
Naj nas letošnje praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti najde združene kot v času Plebiscita, ko je postalo jasno, da je slovenska samostojna država lahko sad samo slovenske, tedaj svobodno izražene narodove volje, in po polstoletni politični zimi tedaj obetajoče se slovenske pomladi.
Zadnje objave
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
Johan
Pogrešam že objavljene komentarje. Ali pa vsaj razlago, zakaj so se "izgubili"!?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.