Politiki nad ustavo? Predsodki do zasebnega šolstva, s katerimi opravičujejo protiustavno stanje

V že peti letošnji interpelaciji ministrov vlade dr. Mira Cerarja (prav vse so bile neuspešne) je svoj stolček včeraj v državnem zboru obranila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič.

Vlagatelj, SDS, je ministrici očital odgovornost za nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča (US) glede izenačitve financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javno veljavni program. 

Interpelacijo so podprli le še v NSi, kar je skupaj pomenilo 18 glasov, proti interpelaciji pa je glasovalo 48 poslancev.

A razprava je potrdila, da je parlamentarna večina ministrico podprla predvsem zato, ker se osebno ne strinjajo z odločitvijo Ustavnega sodišča in iščejo načine za njen obvoz.

Na Domovini smo zbrali in komentirali zgolj nekaj najbolj stereotipnih izjav predstavnikov ljudstva, ki jih v 12 urni debati ni manjkalo. 

Vlada ustavnega pravnika dr. Mira Cerarja že več kot deset mesecev zamuja z odpravo neustavnega stanja na področju osnovnošolskega izobraževanja, zaradi katerega so otroci v zasebnih osnovnih šolah s koncesijo v neenakopravnem položaju glede na svoje vrstnike v državnih šolah.



Ministrica Brenčičeva se izgovarja, da bodo protiustavnost rešili celostno z novelo zakona, ki je v medresorskem usklajevanju, kar podpira SMC, a koalicijski partnerji si želijo posega v ustavo z namenom, da odločbe US ne bi bilo treba izvršiti.

Razprava polna stereotipov in predsodkov do zasebnega šolstva

Poslanska razprava je razkrila kopico predsodkov, stereotipov, predvsem pa strahu pred "zasebnimi interesi", ki bi lahko uničili "kakovostno javno šolstvo".

Nekatere najbolj očitne izpostavljamo spodaj, z našim komentarjem.

Janko Veber v imenu poslanske skupine SD: To interpelacijo pravzaprav razumemo in občutimo kot nastavek za razgradnjo javnega šolstva. Socialni demokrati pričakujemo, da se bo ministrica zoperstavila vsem poskusom, ki gredo v smeri zadovoljevanja apetitov zasebnih interesov na področju vzgojno-izobraževalnega dela.

Komentar Domovine: Iz obrazložitve stališča SD je jasno razbrati, da poslanci te stranke v zasebni iniciativi v šolstvu ne vidijo nečesa, kar bogati šolski prostor, državljanom ponuja izbiro ter prispeva k družbeni pestrosti in raznovrstnosti, ampak grožnjo nekoga, ki želi s svojimi "apetiti" vzgoji in izobraževanju povzročati le škodo.

Kot nastavek za razgradnjo javnega šolstva vidijo v odločitvi US, ki 0,7 % učencem, šolajočih se v štirih zasebnih osnovnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, omogoča enakopraven položaj s preostalimi 99,3 % vrstniki.

Iz predstavitve stališča poslanske skupine SD in nastopa njenih poslancev v razpravi je jasno, da odločitve Ustavnega sodišča nimajo namena spoštovati.

Luka Mesec v imenu poslanske skupine Združene levice: Izenačitev financiranja javnih in zasebnih šol namreč pomeni dvoje – prvič manj sredstev za javni šolski sistem in padanje njegove kakovosti. Vsak evro namreč, ki ga namenimo privatnim šolam, je evro manj za javne šole, hkrati pa to pomeni vzpostavljanje vzporednega privatnega šolstva, ki bo kvalitetnejše od javnega, ker ga bodo starši doplačevali in s tem bomo dobili en šolski sistem za privilegirane in en šolski sistem za vse ostale.

Komentar Domovine: Najprej, odločba US se nanaša le na izenačitev financiranja zasebnih in državnih osnovnih šol, kjer obojne izvajajo javno veljavni program in je za državljane obvezno. V vseh drugih zasebnih šolah (srednjih in ostalih), ki imajo koncesijo za izvajanje javno veljavnega programa, ostaja financiranje programa 85 %.

V nobeni izmed zasebnih šol, čeprav izvajajo javno veljavni program, pa država ne pokriva stroška investicij in vzdrževanja objektov ipd..Slednje pomeni, da je za državo zasebno šolstvo, ki s koncesijo opravlja izobraževanje slovenskih otrok, cenejše kot javno šolstvo, kjer celotne stroške nosijo država in lokalne skupnosti.

Slovenija ima manj kot 2 % šolajočih otrok v zasebnih šolah, kar je ob Bolgariji, Romuniji, Litvi, Latviji in Turčiji najmanj v Evropi. in če bi se ta delež dvignil denimo na 10 odstotkov, bi veliko več denarja ostalo za zagotavljanje kvalitetnega javnega šolstva, ki bo konkurenčnejše zasebnemu. Skratka ravno obratno, kot v imenu ZL trdi Luka Mesec.

Če bi pa v Združeni levici želeli preprečiti razslojevanje med otroki, bi se morali zavzemati, da so 100 % financirani vsi programi zasebnih šol z javno veljavnim programom, saj so šolnine potrebne le v šolah s 85 % financiranim programom, kjer pa je financiranje izenačeno, pa pobiranje šolnin za izvajanje programa ne bo dovoljeno.

Peter Vilfan v imenu poslanske skupine DeSuS: Danes imamo pet zasebnih osnovnih šol. Če sprostimo financiranje, verjemite, da jih bo kmalu bistveno več. To pa na koncu pomeni le eno, manj denarja za javne šole. In vemo, da je denarja že danes premalo. Te bodo na dolgi rok postale manj kakovostne, starši bodo svoje otroke raje vpisovali v boljše zasebne šole. Vse to pa bo povzročilo nove neenakosti in na to v Poslanski skupini DeSuS ne moremo pristati. 

Komentar Domovine: Pri DeSUSu je zaslediti enak predsodek kot pri Združeni levici, katerega smo deloma že razblinili. Dodatna iluzija pa je pričakovati, da bi izenačitev financiranja programov zasebnih in državnih osnovnih šol pomenila razmah zasebnega šolstva, saj zasebniki še vedno nosijo stroške investicij, gradnje in vzdrževanja objekta ipd., ki so za mnoge prevelik zalogaj.

Glede na zgoraj opisano bi si razmaha zasebnega šolstva lahko le želeli, a žal zgolj z izenačitvijo financiranja programov osnovnih šol ne moremo pričakovati niti, da bi se Slovenija odlepila od dna držav z najmanj zasebnimi šolami v Evropi.