Vlada bi odpravlila diskriminacijo učencev zasebnih osnovnih šol, a bi si jih bolj podredila

Uredništvo
3

Ob nespoštovanju odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni izobraževalni program, je februarja 2016 ministrica pojasnjevala, da pripravljajo celovite rešitve.

V tem kontekstu je parlament pred dvema dnevoma zavrnil predlog SDS-a glede ureditve področja financiranja in sprejel predlog novele Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Na formalni ravni z njo sicer odpravljajo diskriminacijo glede financiranja, na praktični ravni pa zasebnim osnovnim šolam postavljajo kup novih ovir in omejitev, s katerimi bo nad njimi visela dolga roka države.

Ministrica Makovec Brenčičeva je držala obljubo in predstavila novelo ZOFVI, ki naj bi poleg financiranja zasebnih šol celostno urejal področje vzgoje in izobraževanja. Sedaj je lažje razumeti tudi torkov obisk premierja Cerarja na OŠ Alojzija Šuštarja in njegovo zagotovilo, da bo financiranje javnih in zasebnih šol izenačeno.

Kakšne so torej glavne spremembe, ki jih zasebnim šolam prinaša novela ZOFVI?

Financiranje izenačeno, šolnine prepovedane

Zasebne osnovne šole bi bile po novem za izvedbo javno veljavnega programa financirane tako kot javne šole, torej stoodstotno. Po drugi strani šole staršem ne bi smele več zaračunavati šolnine, tudi ne za dodatno ponudbo, ki jo zagotavljajo.

Strokovni svet bo odločal ali zasebna šola “bogati šolski prostor”

V noveli so natančneje opredeljeni pogoji, po katerih strokovni sveti odločajo ali je program zasebne šole javno veljaven ali ne. Ti so doslej pri presojanju, ali naj program zasebne šole pridobi javno veljavnost, v skladu z zakonom morali preveriti, ali je ta v skladu s cilji vzgojno-izobraževalnega sistema in ali zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.

Če bo novela sprejeta, bodo morali po novem ugotovljati tudi, ali zasebna šola s svojim programom prispeva k »bogatitvi šolskega prostora« oziroma ali pomeni »dopolnitev javnega šolskega sistema«.

Javno veljavni program zasebne šole bo pod drobnogledom strokovnega sveta ves čas šolanja. Če bo ugotovil, da so bila kršena določila, na podlagi katerih je program pridobil javno veljavnost in s tem možnost stoodstotnega financiranja, bo strokovni svet lahko predlagal izbris zasebne šole iz razvida šol z javno veljavnim programom.

Merila in postopke v zvezi z evalvacijo programov zasebnih šol bo predpisoval minister za izobraževanje.

Novela je na ogled na portalu e-uprava in bo v javni razpravi do 15. maja.

Tudi izbira ravnatelja zasebne šole v rokah aktualnega ministra

Po sedanji ureditvi je minister za izobraževanje podal zgolj mnenje glede določenega ravnatelja zasebnih šol. Po novem bo minister ravnatelje tudi potrjeval.

Novela ZOFVI pa poleg urejanja financiranja šol pa ureja tudi nekatera druga področja kot je ukinjanje volonterskih pripravništev za bodoče učitelje, strožje sankcioniranje nasilja med vrstniki in strožje omejevanje oseb, zoper katere je bil uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Te osebe ne bodo smele biti zaposlene niti po pogodbi, ne bodo smele voditi delavnic ali sodelovati pri pripravi učnih gradiv.

Vlada zasebne šole pelje žejne čez vodo
Odkar je Ustavno sodišče presodilo, da je ZOFVI diskriminatoren do otrok v zasebnih šolah, se zdi, da se stranke vladajoče koalicije ukvarjajo predvsem z izumljanjem načinov, kako zaobiti odločitev Ustavnega sodišča.

Ustanavljale so se strokovne in ustavne komisije in čeprav s strani SMC izbrani strokovnjak dr. Rajko Pirnat ni naklonjen spreminjanju ustave, so se na koncu za poseg v ustavo odločili tudi v največji vladni stranki, kar sledi v kratkem.

Prvi korak v smer uveljavljanja lastne volje je novela ZOFVI, ki na načelni ravni res odpravlja glavno kršitev, zakonu očitano s strani Ustavnega sodišča (US), a hkrati vzpostavlja nove nadzorne mehanizme, ki močno posegajo v avtonomnost delovanja zasebnih šol (nastavljali bi celo ravnatelje!).

Povedano po domače: zagotovimo vam denar in s tem formalno-pravno zadostimo zahtevam US, a potem boste plesali, kakor mi žvižgamo.

Tovrsten pristop vlade je najboljši dokaz, da je dilema javno/zasebno šolstvo pri nas v bistvu povsem ideološko vprašanje in nič drugega, nameni levosredinske politike (vključno z nedavnim obiskom dr. Mira Cerarja v Zavodu sv. Stanislava) pa daleč od iskrenih in dobronamernih.

3 KOMENTARJI

    • Oprostite: Če nekaj financiram hočem imeti tudi kontrolo, kaj ima tu rkc
      Po mojem globokem prepričanju verouk ne sodi v šolo,mi smo imeli verouk na fari in nikoli ni bilo problemov, še tisti otroci katerih starši so bili partijci so z nami prišli na verouk.
      Čim manj bomo komplicirali tem boljše bo.
      Lep pozdrav
      Joško iz Lendave

      • Po mojem globokem prepričanju ateizem ne sodi v javno šolstvo – na ta način je le tiranija ateističnega dela populacije nad verujočimi ter predstavlja prvo stopnjo totalitarne države v slogu Krasnega novega sveta. Totalitarni vzorci se namreč pritihotapijo na takšen skrit način.

        Verouk ima mesto v katoliških šolah saj javne šole pod plaščem navidezne “javnosti” ter “nepristranskosti” uvajajo borbeni ateizem ter vernim staršem jemljejo vzgojo njihovih otrok. V knjigi Nova levica in krščanstvo je bilo lepo zapisano, da prilagoditev v javnem prostoru vedno zahteva ateist od vernih, ki morajo vero pustiti doma, nikoli pa ateist svojega ateizma ne pusti doma.

        Rešitev je , da se tistim, ki bi želeli imeti pouk v katoliških šolah, ukine vsakršen davek za javne šole, hkrati pa sami lahko financirajo katoliške šole in zagotavljajo njihovo avtonomnost. V kolikor tega ne moremo storiti – vsaj trenutno tako kaže – je trenutna rešitev edina pravična. Katoliško šolstvo ni nekaj ekstra za kar morajo biti starši dvojno obdavčeni ampak je to temeljna državljanska pravica.

        Na eni izmed okroglih miz je bilo lepo rečeno, da bitka na tem področju verjetno predstavlja še mnogo bolj ključen spopad za prihodnost slovenske družbe kot pa referendum o Noveli o istospolnih zvezah.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime