Odškodnina naj bi sicer znašala 13,3 milijona evrov, preostalo so zamudne obresti, pravdni stroški in stroški postopka.
Odškodnina zaradi slabega ravnanja države še višja
Odločba višjega sodišča v zvezi z odškodnino naj bi bila pravnomočna. Pritožba na sodbo ni mogoča, stranki v postopku lahko uveljavljata le še izredna pravna sredstva.
Ljubljanska nadškofija pa po neuradnih informacijah namerava vložiti izredno pravno sredstvo, saj naj bi sodišče zavrnilo naknadni zahtevek nadškofije po višji odškodnini, zaradi prekomerne sečnje v teh gozdovih v času, ko je se je postopek vlekel na sodiščih.
Ljubljansko okrožno sodišče je sicer nadškofiji v sodbi konec leta 2017 priznalo še za dobre štiri milijone evrov višjo odškodnino. Sklad je med pravdanjem na sodišču nadškofiji v dveh delih nakazal po delež odškodnine in pripadajoče zamudne obresti, in to v višini 9.239.297,81 evra. S tem je tudi zajezil naraščanje zamudnih obresti.
Denacionalizacijo še kar zavlačujejo
Danes mnogi denacionalizacijski upravičenci vedo, da je ta zaveza glede nevrnjene lastnine še vedno selektivna in to zaradi interesov (in intervencij) države, lokalnih skupnosti, posameznih političnih in gospodarskih vplivnežev ter tistih, ki se hočejo za vsako ceno še v zadnjem trenutku dokopati do delov zaplenjenjega, nekoč zasebnega premoženja.
Zato je boj denacionalizacijskih upravičencev za svojo lastnino toliko bolj odločen in zato je upravičeno njihovo vprašanje, kdaj bo država dokončno reprivatizirala vso še nevrnjeno lastnino, ki je razpršena med zavezanci za vrnitev – državo, privatiziranimi podjetji, v stečajnih masah, v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kot odškodnina v Slovenski odškodninski družbi itd., saj slišimo politike in gospodarstvenike, da teče že zadnji krog privatizacije. Državni organi in institucije pa vseeno poskušajo na vsakem koraku izbrati najdaljšo možno pot do končnega rezultata, ki pa je neizbežen - ukradeno se vrne lastniku.
Letos je sklad za odškodnine, zamudne obresti in pravdne stroške denacionalizacijskim upravičencem že izplačal več kot 9,6 milijona evrov, kar za 1,34 milijona evrov presega lanske prihodke iz poslovanja. Sklad naj bi vse prihranke iz preteklih let, namenjene odškodninam denacionalizacijskim upravičencem, že porabil, zato naj bi država denar zanje zagotovila iz gozdnega sklada.
5 komentarjev
Kraševka
Slovenski štor ob 0,30
Res tisti, ki imamo konservativne in domoljubne poglede, NE rabimo sprave. Kajti mi smo spravljeni z vsemi. Imamo pa pravico LEVIČARJEM povedati, da v mnogočem NIMAJO prav. S tem še ni rečeno, da druge sovražimo, ampak težimo k temu, da se krivice popravijo.
To je tudi primer denacionalizacije, ki je le poravnava krivic, ki so bile storjene določeni skupini ljudi in ustanov. Že od Rimskega prava dalje, je bila KRAJA kazniva, le nekaj let po končani 2.s. vojni, so komunisti to krajo izvajali NEKAZNOVANO. Ni potrebno, da bi sedaj (saj so skoraj že vsi mrtvi) te ljudi zapirali, je pa NUJNO, da se UKRADENO VRNE !
debela_berta
Konservativne vrednote, boh vam pomagaj... Ne, vi niste spravljeni z nikomer in z ničemer. Vi še vedno mislite, da so bili belčki nedolžne žrtve začasa vojne in po njej. Pa zastopi ti to... In cerkvi ni bilo nič ukradeno, kolikor vem so bili gozdovi od nje odkupljeni že pred več kot sto leti...
debela_berta
toliko kolikor je cerkev 'zvito' na plečih neukih ljudi pokradla, je pljunec v morje s temi vašimi gozdovi... sicer pa, kaj naj drkadžije v kiklah sploh delajo z gozdovi, še motorke ne znajo vžgati...
pozdrav
No, zdaj bo pa le prišlo do sprave.
Kraševka
UKRADENO je potrebno VRNITI, to ve vsak, tudi če ni sodnik.
Nacionalizacija po 2.s. vojni je bila kraja, da so lahko komunistični veljaki (Kardelj, Tito.....) živeli potem v gradovih in vilah.
Nedopustno je, da se to vrača že skoraj 30 let, ukradli pa so vse le v kratkem času - nekaj mesecev.
Današnja DUTB mislim, da tudi dela nekaj NEPOŠTENEGA s premoženjem, ki ga UPRAVLJA. Kako bi to poimenovali ne vem, toda državno premoženje, ki ga "premetava", verjetno gre po "določenih" kanalih v "določene roke".
Kaj bo pri tem reklo sodišče ?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.