Politično zavlačevanje denacionalizacije bo tokrat stalo državo 22 milijonov evrov.

vir: pixabay


Denacionalizacija je v najširšem smislu političen konsenz poprave krivic, ki jih je država storila lastnikom zasebnega premoženja s sistematičnim in arbitrarnim prenosom njihovega imetja v državno oziroma družbeno last.


Pozitivno pravno je denacionalizacijo, pogoje zanjo in njene oblike, uredil Zakon o denacionalizaciji, ki je namenjen temi, da se popravijo krivični posegi v premoženje in lastninska razmerja nekdanjih lastnikov, ki so bili storjeni na podlagi predpisov in drugih prisilnih ukrepov državnih organov proti koncu druge svetovne vojne in v določenem času po njenem prenehanju.

Višje sodišče v Ljubljani je po neuradnih informacijah časnika Dnevnik odločilo, da mora Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zaradi dolgotrajnega vračanja po drugi svetovni vojni nacionaliziranih gozdov na območju Mozirja in deloma tudi Pokljuke Nadškofiji Ljubljana v 15 dneh izplačati skoraj 22 milijonov evrov.




Odškodnina naj bi sicer znašala 13,3 milijona evrov, preostalo so zamudne obresti, pravdni stroški in stroški postopka.

Odškodnina zaradi slabega ravnanja države še višja


Odločba višjega sodišča v zvezi z odškodnino naj bi bila pravnomočna. Pritožba na sodbo ni mogoča, stranki v postopku lahko uveljavljata le še izredna pravna sredstva.

Ljubljanska nadškofija pa po neuradnih informacijah namerava vložiti izredno pravno sredstvo, saj naj bi sodišče zavrnilo naknadni zahtevek nadškofije po višji odškodnini, zaradi prekomerne sečnje v teh gozdovih v času, ko je se je postopek vlekel na sodiščih.

Ljubljansko okrožno sodišče je sicer nadškofiji v sodbi konec leta 2017 priznalo še za dobre štiri milijone evrov višjo odškodnino. Sklad je med pravdanjem na sodišču nadškofiji v dveh delih nakazal po delež odškodnine in pripadajoče zamudne obresti, in to v višini 9.239.297,81 evra. S tem je tudi zajezil naraščanje zamudnih obresti.

Denacionalizacijo še kar zavlačujejo


Danes mnogi denacionalizacijski upravičenci vedo, da je ta zaveza glede nevrnjene lastnine še vedno selektivna in to zaradi interesov (in intervencij) države, lokalnih skupnosti, posameznih političnih in gospodarskih vplivnežev ter tistih, ki se hočejo za vsako ceno še v zadnjem trenutku dokopati do delov zaplenjenjega, nekoč zasebnega premoženja.

Zato je boj denacionalizacijskih upravičencev za svojo lastnino toliko bolj odločen in zato je upravičeno njihovo vprašanje, kdaj bo država dokončno reprivatizirala vso še nevrnjeno lastnino, ki je razpršena med zavezanci za vrnitev – državo, privatiziranimi podjetji, v stečajnih masah, v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, kot odškodnina v Slovenski odškodninski družbi itd., saj slišimo politike in gospodarstvenike, da teče že zadnji krog privatizacije.  Državni organi in institucije pa vseeno poskušajo na vsakem koraku izbrati najdaljšo možno pot do končnega rezultata, ki pa je neizbežen - ukradeno se vrne lastniku.

Letos je sklad za odškodnine, zamudne obresti in pravdne stroške denacionalizacijskim upravičencem že izplačal več kot 9,6 milijona evrov, kar za 1,34 milijona evrov presega lanske prihodke iz poslovanja. Sklad naj bi vse prihranke iz preteklih let, namenjene odškodninam denacionalizacijskim upravičencem, že porabil, zato naj bi država denar zanje zagotovila iz gozdnega sklada.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike