Politični analitiki: prvo leto vlade neuspešno, svoje interese najbolje uveljavlja Levica

Rok Čakš
4
Vir foto: vlada.si, wikipedia, levica.si

Vlada Marjana Šarca ob prvi obletnici delovanja uživa visoko javnomnenjsko podporo in s strani volivcev prejema pretežno pozitivne ocene o svojem delu. 

A drugače je med tistimi, ki se na politiko in njene procese nekoliko bolje spoznajo. Politični analitiki in komentatorji, sodelujoči v naših anketah o uspešnosti političnega delovanja, so prvo leto vlade večinoma označili za neuspešno. 

Pri tem izpostavljajo predvsem njeno pasivnost, vsebinsko praznost, neambicioznost in neoperativnost v izjemno ugodnih razmerah gospodarske rasti in velike medijske podpore. 

Med koalicijskimi strankami je do zdaj svoje interese najuspešnejše uveljavljala Levica. Kljub vsemu večina sodelujočih kot zmagovalko prvega leta vidi LMŠ, kot poraženko pa SDS. 

Sodelujoči poznavalci slovenske politik: Luka Lisjak, dr. Matej Lahovnik, dr. Žiga Turk, dr. Miro Haček, Aljuš Pertinač, dr. Matevž Tomšič, Dejan Steinbuch, Sebastjan Jeretič, Bojan Požar, Tino Mamić, Martin Nahtigal, Igor Vovk, Rok Čakš

Sodelujoče poznavalce politike smo najprej prosili, da od 1 do 5 ocenijo uspešnost delovanja vlade Marjana Šarca v prvem letu delovanja.

Trije analitiki so jo ocenili kot “zelo neuspešno”, pet kot “neuspešno” in trije kot “nekaj srednjega”. Prav nihče pa vladi ni namenil najvišjih dveh ocen – uspešno ali zalo uspešno.

“Nikakor se ne moremo strinjati z bizarno oceno večinskih medijev, da je Šarčeva vlada uspešna zato, ker je dokazala sposobnost preživetja (vir: Dnevnik). Preživetje vlade pač ni naloga vlade, ki naj vodi javne službe v dobro državljanov,” pravi ta čas prvi raziskovalni novinar v državi, Bojan Požar.Nasprotno, ta vlada je neuspešna, in to zato, ker se v času visoke gospodarske rasti, neverjetne podpore medijev in pravzaprav visoke podpore v državnem zboru ne loti nobene resne, a potrebne družbene reforme,” še izpostavlja in dodaja, da je ta vlada tukaj dejansko zgolj zato, da ni na oblasti kakšne druge vlade.

“Vlada z neverjetno medijsko podporo v enem letu ni uspela rešiti enega samega problema, je pa ves ta čas uspešno jadrala na konjunkturi in ugodnih makroekonomskih številkah,” podobno kot Požar ugotavlja tudi Dejan Steinbuch. Obema se skorajda enotno pridružujejo še drugi.

“Vlada Marjana Šarca bo šla v politično zgodovino kot najmanj ambiciozna vlada kar se tiče normativnega procesa, saj je predlagala najmanj zakonskih predpisov, koalicija v DZ, ki to vlado podpira, pa je sprejela najmanj zakonskih predpisov od osamosvojitve naprej,” opozarja profesor s FDV, dr. Miro Haček

Še eden odličen politični analitik z bogatimi izkušnjami iz prakse, Sebastjan Jeretič, izpostavlja, da je v ospredju čista politika kot boj za razmerja moči. Obenem pa so vsebinske politike omejene na dnevno operativno delovanje brez večjih zakonskih iniciativ.

Kako uspešni so posamezni resorji?

V naslednjem koraku so sodelujoči ocenjevali uspešnost delovanja predsednika vlade in posameznih ministrskih resorjev.

Marjan Šarec si je prislužil povprečno oceno 2.23. Glede opravljenega po resorjih pa so poznavalci politike najvišje postavili ministrstvo za finance in ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano (oba 2.85).

Sledijo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za javno upravo, in Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Najslabše ocenjeni resorji so Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za obrambo.

Svojevrstna ironija je, da utegne biti najbolje ocenjeno ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je tako ali tako brez listnice, ima pa to srečo, da so ostali zadnje leto delali tako porazno, da to “ministrstvo za diasporo” izpade celo najbolj normalno v tej kamniški vladi,”  se ni veliko zmotil Dejan Steinbuch.

“Edina oseba v tej vladi, ki močno štrli iz povprečnosti in politikantstva je ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec,” meni komentator Domovine Martin Nahtigal. “Pozna se ji, da prihaja družinsko iz sektorja in da razume, da določene stvari je pač potrebno narediti, podpreti in sodelovati, saj drugače ne bo šlo na bolje.”
Tino Mamić pa poudarja, da ne skrbi toliko, da imamo najmanj operativno vlado v zgodovini. “Bolj skrbi, da bo njena naslednica praviloma še slabša, saj je rak slovenske politike, negativna selekcija, povsem razbohoten.” 

Kako strankam uspeva uveljavljati lastne interese?

Nadalje nas je zanimalo, koliko so bile posamezne koalicijske stranke uspešne pri uveljavljanjem lastnih interesov.
Najvišjo povprečno oceno, kar 4 (uspešno), je s strani poznavalcev dobila stranka Levica. Po uspešnosti tej sledi LMŠ (3.4), nato SD (2.8) in SAB (2.5). Pri dnu uspešnosti uveljavljanja lastnih interesov sta SMC in DeSUS s povprečno oceno 1.8.
“Stranka Levica je nesporni depozitar ključa do uspeha te koalicije,” meni Steinbuch. Kot ocenjuje, samozavest Levice izvira iz prepričanja, da niso le jeziček na tehtnici, ampak odločilen “nadkoalicijski” faktor, mimo katerega premier ne more. “Od tod ta neverjetna izsiljevalska energija Levice,” dodaja urednik Portala plus. 
Bojan Požar izpostavlja dva po njegovem ključna Šarčeva uspeha: “Skoraj neposredna podreditev vsaj treh znanih medijev in neposredna kadrovska zasedba skoraj vseh represivnih državnih aparatov v kvoti LMŠ, to je policije, notranjih zadev, NPU-ja in Sove.”
Da je Levica kot zunaj-koalicijski partner uspešno vsilila svoj dnevni red in svoje prioritete ter z njimi v bistvu vlado izsiljevala, meni tudi dr. Miro Haček. “Žal predsednik vlade ni imel toliko poguma, da bi se pri nekaterih odločitvah oprl na katero drugo (opozicijsko) stranko, recimo na NSi,” še dodaja profesor. 
Dr. Matej Lahovnik pa opozarja na oksimoron, da je Slovenija edina država v EU, kjer število vladnih in koalicijskih strank ni enako in kjer so mediji za Levico izumili termin pogodbena opozicija.

Kako gre opoziciji?

Obenem so komentatorji ocenili tudi uspešnost posameznih opozicijskih strank. Najvišjo povprečno oceno, 3.3, je dobila NSi, uspešnost SNS so ocenili z 2.7 in SDS z 2.4.
“Razen nekaj precej brezplodnih razprav, SDS kot največja opozicijska stranka v DZ ni uspela postaviti svoje alternativne politike, za razliko od NSi, ki se s tem izrazito trudi in išče svoj profil na sredini političnega spektra,” razliko med uspešnostjo sorodnih strank opisuje dr. Miro Haček.
Dejan Steinbuch pa opozarja, da je opozicija še vedno marginalizirana, saj razen SDS nobena stranka v opoziciji nima celovite strankarske infrastrukture, dovoljšnjega kadrovskega potenciala in zlasti dolgoletne tradicije.

Zmagovalci in poraženci na prvem vmesnem času

Mnenja o zmagovalcih in poražencih prvega leta koalicije šesterčka so nekoliko bolj deljena kot pri prejšnjih vprašanjih.

Kljub oceni, da je največ lastnih interesov uspela uveljaviti Levica, je osem komentatorjev  za politično zmagovalko prve četrtine mandata označilo Listo Marjana Šarca. Levica je dobila 4 glasove, dr. Matej Lahovnik pa je ocenil, da sta zaradi obratnega sorazmerja med javnomnenjsko podporo in vplivom to nedvomno SMC in SAB, ki imata glede na izjemno šibko javnomnenjsko podporo izjemno velik vpliv ter ključne resorje v vladi.

Kot največjo poraženko šest sodelujočih komentatorjev vidi največjo opozicijsko stranko, SDS, ki je “zdrsnila v nekakšno pasivno opozicijo,” kot je zapisal eden od njih. Pet komentatorjev je v poraženki prepoznalo stranko SMC, eden pa NSi.

To vlado je zaznamovalo …

Na koncu smo sodelujoče poznavalce politike še zaprosili, da z besedo ali besedno zvezo izpostavijo tri stvari, ki so najbolj zaznamovale prvo leto Šarčeve vlade.
Največkrat so se pojavile “hitre kadrovske menjave, silovito kadrovanje”, ” prazne besede brez vsebine – Šarcizmi, ideološki govori, protokolarno vodenje”, ” taktiziranje in izigravanje Ustave,” “visoka medijska podpora in priljubljenost, podrejanje medijev” ter še “neobvladovanje južne meje in migracij,” “neuspešnost glede reform”, “neznanje”, “nezainteresiranost,” “neorganiziranost”, “varnost” in “zdravstvo”.

4 KOMENTARJI

  1. z eno besedo uspešna vlada…če imamo 20000 predpisov, zakaj bi le štancali nove…ko gre gospodarstvu in državi bolje, se politika ne izpostavlja preveč, v tem je umetnost predsednika in njegove vlade…preprosto

  2. Zakaj niste vprašali za mnenje še dzi nu nje ja- ja, Nevidnega, debelo berto ali Igorja, ki so tudi politični analitiki, nič slabši in nič boljši od večine zgoraj imenovanih posvečenih političnih analitikov.

  3. Ni naključje, da je v javnosti videti Meščeva Levica kot nadstranka Šarčeve protijanševe manjšinske koalicije 5 + 1, saj je edina, ki je v vladajočo “španovijo” prinesla kolikor toliko razviden in otipljiv program prednostnih nalog in zahtev, pod katerimi se nenehoma mučeniško zvijajo in izdajalsko gledajo vstran ter v tla prvaki strank vladajoče koalicije LMŠ, SD, SMC, SAB in Desusa, ki v vladajočo koalicijo dobesedno niso prinesli nikakršnega otipljivega razvojnega programa, razen – ziheraškega in oportunističnega varovanja in ohranjanja “statusa quo” na čim več področjih družbenega življenja in ob tem čim daljšega ohranjanja lastne oblasti.
    K nedomišljenim “gasilskim ukrepom” jih sicer silijo obleganja nezakonitih migrantov in pretirano razmnoženih divjih zveri, požari na neurejenih odlagališčih odpadkov, uporniški sindikati javnega sektorja in še kdo, a vse to le še dodatno razkriva popolno strateško in kratkoročno improviziranje posameznih ministrov, popolnoma medresorsko neusklajeno ter usmerjeno zgolj in samo k trenutnemu preživetju – na oblasti.
    Če k vsemu povedanemu dodamo še vztrajno in sistematično ignoriranje veljavne Ustave RS, nespoštovanje in neizvrševanje veljavnih odločb Ustavnega sodišča RS, kršenje fiskalnega načela v veljavni ustavi ter alibično opazovanje krivic, ki jih povzroča sodna veja oblasti, potem Šarčeva vlada in vladajoča koalicija po prvem letu vladanja ne zasluži ne prehodne ocene in ne pravice do popravnega izpita.
    Saj smo edini resnični poraženci te vlade in te oblasti državljani, volivci in davkoplačevalci RS.

  4. Vsi so Levica, zato je imela od sedanje vladavine največ Levica… Je ša kakšno vprašanje. Ga ni, hava! Smo demokratična država in sem tako tudi pričakoval, da ne bo vprašanj, ha, ha! Tako je bilo slišati pred 1989 in nismo več daleč… pa lepo se grejte na tem političnem sončku.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime