Podjetništvo med mladimi – premalo izkoriščena priložnost

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Želja mlade generacije, da postane čim prej in čim bolj ekonomsko neodvisna, se je z vstopom Slovenije v EU še okrepila. Osebni stik s prebivalci drugih držav, odprte meje, možnost izmenjav, dostopnost potovanj, predvsem pa stik s celim svetom preko družbenih omrežij so spremenili lestvico prioritet poosamosvojitvene populacije glede na populacijo pred samostojnostjo Slovenije.

Cilji so se spremenili

Če primerjamo pojem ekonomske neodvisnosti, kot ga je razumela naša generacija (nekaj desetletij nazaj), bi ga lahko poenostavili v: »Najprej služba, potem družina in skromno stanovanje, običajno pri starših, in čimprejšnja gradnja hiše ter selitev na svoje.« Današnja generacija pa bi ekonomsko neodvisnost poenostavila: »Najprej dobra služba ali svoj posel, nakup ali kredit za dobro stanovanje ali hišo in, ko bo čas in denar, družina.«

Ker se je pojem ekonomske neodvisnosti »podražil«, je s strani mladih tudi vedno večja želja po dobrih prihodkih, ki bi to omogočili. Zato se zanimanje za podjetništvo in z njim povezan ekonomski status med mladimi kažeta kot pot, ki to omogoča.

Podjetništvo: izziv in možnost, v izobraževanju potisnjeno na rob

Podjetniška ali podjetna drža v slovenskem izobraževalnem sistemu do osamosvojitve ni imela svojega mesta. Pa tudi po osamosvojitvi v večini krogov, ki vplivajo na vsebino in proces izobraževanja, ostaja neka skepsa do vzgoje za podjetnost, sploh pa do podjetništva.

Evropska unija spodbuja podjetništvo

Podjetništvo je še vedno velikokrat razumljeno kot zgolj izkoriščanje delavcev. Spodbude, ki jih za razvoj veščin, ki spodbujajo podjetnost mladih, omogoča Evropska unija, so to togo držo v formalnem sistemu izobraževanja nekoliko omehčale, nikakor pa ne odpravile. Ker se splača izkoristiti evropska sredstva, je v šolah prisotnih precej podjetnih ali podjetniških vsebin na formalni, še več pa na neformalni ravni. Te pa niso sintetizirane ne v kakovostnem ne v pedagoškem smislu. Katere vsebine in kdo jih v izobraževalnem sistemu izvaja, je odvisno predvsem od višine sredstev, iznajdljivosti posameznih izvajalcev in predvsem od odločevalcev. Ti so v Sloveniji tesno povezani z ministrstvi, preko katerih se posredno ali neposredno sredstva deli. Na področju podjetništva in podjetnosti sta v prvi vrsti ministrstvi za gospodarstvo in izobraževanje, če poimenovanji, ki se z vsako vlado spremenita, nekoliko poenostavim.

V šolah je precej podjetnih ali podjetniških vsebin na formalni in neformalni ravni, toda niso sintetizirane ne v kakovostnem ne v pedagoškem smislu.

Veliko programov – veliko možnosti

V okviru teh dveh ministrstev oziroma njunih organizacijskih oblik delovanja (Slovenski podjetniški sklad, agencija SPIRIT, CMEPIUS, Zavod za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje …) je potekalo in poteka kar nekaj razpisov in programov, ki področje podjetnosti ali podjetništva spodbujajo posredno ali neposredno. Programi se poimenujejo različno in so odvisni predvsem od količine in trajanja javnih sredstev, potem pa v večini primerov zamrejo in učinkovitosti njihovega izvajanja objektivno malokdo oceni ali pa je ta ocena narejena formalno za zadostitev pogojem, ki jih razpis zahteva. Pogosto gre za relativno velike vsote sredstev, ki ostanejo bolj ali manj učinkovito izkoriščene. Eden od razpisov, ki poteka vsako leto preko agencije SPIRIT in na katerega se šole pod določenimi pogoji vsako leto sproti prijavijo, pogoje skoraj vsako leto nekoliko spremeni, prav tako pa finančna sredstva v povprečju omogočajo izvedbo podjetniških vsebin s strani točno določenih ekspertov.

V šolah potekajo tudi programi na pobudo zasebnih institucij. Program Moje podjetje, ki ga izvaja neprofitni zasebni Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih, ki je po oceni Evropske komisije najboljši program za razvoj podjetniških veščin za mlade med 15. in 19. letom, dijakom omogoča razvoj konkretnega izdelka ali storitve, ki ga mora dijaško podjetje realno ustvariti in realno tržiti, voditi knjige, predstaviti izdelek na regionalnem izboru in ob zaključku leta na nacionalnem izboru, če se nanj kot finalist uvrsti. Po mnenju mentorjev učiteljev Moje podjetje odlično nadgrajuje teoretična znanja. ZZSPM ga s podporo podjetij in v okviru mednarodnih razpisov izvaja v tridesetih srednjih šolah, letos že enajsto leto. Sam program ob zaključku mladim ponuja tudi opravljanje evropskega preizkusa ESP (Entrepreneurial Skills Pass), ki je bil razvit v sodelovanju z JA Europe (upravljalec licence programa Moje podjetje za Evropo) in Evropsko komisijo in ima status mikrokredita od leta 2022. Program izredno dobro poteka in je zelo razširjen že več desetletij v štiridesetih evropskih državah. Med temi zagotovo izstopajo Danska in baltske države, zanimiva pa je Norveška, ki je metodologijo dela po tem programu pred 20 leti vnesla v celotno izobraževalno vertikalo.

V maturitetnih vsebinah je podjetništvo pozabljeno

Kljub navedenim vsebinam in aktivnostim pa se vzdušje v slovenskem izobraževalnem sistemu spreminja prepočasi, da bi sledili »potrebam gospodarstva«, o katerih je toliko napisanega v učnih načrtih, in da bi sledili razvoju v nam primerljivih državah. Predsodki do podjetniških vsebin so vidni predvsem v gimnazijskih krogih, kjer je pojem podjetništvo razumljen kot nekaj izrazito »kapitalističnega« v najbolj grobem pomenu besede in ne sodi v okvir izobraževalnih vsebin bodoče družbene elite. Seveda so tu tudi izjeme, ki razumejo in vedo, da je v sedanjem svetu vse manj služb ali poklicev, ki jih lahko država režira brez dodane vrednosti, kot jo ustvarijo podjetja. Znano je, da sta EU in z njo Evropa kot celina v zaostanku v izkoriščanju podjetniškega potenciala, ki izvira iz znanja na vseh področjih. Tak primer »računa brez krčmarja« je bila Lizbonska strategija, ki do leta 2010 ni dosegla svojih ciljev.

Drugi nas prehitevajo

Z uvajanjem novih tehnologij (elektromobilnost, AI …) v visoko donosne izdelke pa nas prehitevajo drugi – tudi zaradi premočne rigidnosti izobraževalnih sistemov.

Možnosti za razvoj podjetništva je še veliko. Vir: Pixabay.

Nekatere evropske države se tega zavedajo bolj, druge manj. Ker je Slovenija relativno majhen sistem in zato bistveno bolj fleksibilen, bi bila lahko odličen primer dejanskega prenosa dobrih praks izobraževanja za večjo podjetnost in podjetništvo, najprej iz že omenjenih evropskih držav (Norveške, Danske pa tudi Finske, Švedske in Estonije), potem pa drugih držav izven Evrope (ZDA, Japonske, Kitajske in tudi Indije na področju tehničnih vsebin). V javnosti mnogi izražajo skrb nad kakovostjo slovenskega izobraževalnega sistema, tudi tisti, ki so imeli nanj v preteklih desetletjih velik ali prevelik vpliv. Če bomo h konstruktivnemu dialogu pripuščeni vsi, tako javni kot zasebni sektor, lahko ujamemo tempo, ki ga narekuje svet okoli nas. Če pa bo izobraževanje ostalo zgolj v domeni ozke »strokovne« elite brez vpliva »uporabnikov«, pa optimističnega vidika ne moremo pričakovati. Tudi zasebna iniciativa je potrebna, da se sistem zdravo prilagaja potrebam ljudi.

Spodbujajmo lastno iniciativnost in ustvarjalnost ter razvoj osebnih talentov.

Naj zaključim z odgovorom nekdanjega slovenskega gimnazijca, uspešnega raziskovalca, profesorja in podjetnika dr. Jureta Leskovca, ki deluje v ZDA, na vprašanje na nedavnem Kongresu podjetništva v Portorožu: »Kako mlado generacijo pripraviti na tehnološke izzive prihodnosti?« Povzemam bistvo odgovora: »Spodbujajmo njihovo iniciativnost in ustvarjalnost ter razvoj osebnih talentov, saj je vsaka oseba unikatna in je kot taka najbolj pripravljena na soočenje z vsemi življenjskimi izzivi, tudi novimi tehnologijami, ki jih sedanjost in prihodnost prinašata.« To pa vsebine podjetnosti v izobraževalni sistem vnašajo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08