Pesnik Jurij Paljk: "Nikogar, ki ni ponosen na svoje korenine ne moreš spoštovati, ker se že sam ne."
V Intervjuju za Časnik.si je s pesnik, mislec in urednik Novega glasa Jurij Paljk, ki je pred kratkim prejel naziv vitez Republike Italije, je ta spregovoril o svojem življenju, spominih na otroštvo, študij, pa tudi na vse hudo, kar se mu je dogajalo, pa o ohranjanju slovenske besede in identitete ter o svojem delu za Novi glas.
O svojem spominjanju otroštva, ki ga je preživel kot kmečki otrok na Vipavskem in kot član Cerkve, pravi tako: "Sramotno so delali z nami. Najbolj me je bolelo, da smo bili kmetje vedno na javnem kraju izobešeni tako, da se je tam videlo, kdo še ni uspel plačati vseh davkov. Na to so vsi pozabili. Jaz nisem. Pred kratkim sem šel domov, v rojstno hišo. Bil sem sam doma, šel sem v sobo, kjer sta spala moja starša. Šel sem do nočne omarice moje pokojne mame in odprl predalček, zadelo me je kot mina: v predalčku sta očetova in mamina zelena izkaznica za socialno zavarovanje, otroštvo in pomanjkanje, vse to in še več je butnilo vame s tako močjo, da sem moral dobesedno vstati in oditi na borjač na zrak."
O tem, ali se splača, da svoje otroke vozi v šolo s slovenskim učnim jezikom, da se ti učijo slovenščino pravi: "Če mislite na denar, se gotovo ne splača, to je jasno. A jaz bi umrl, dobesedno in to ni metafora, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku. Da, umrl bi, tako je vraščen slovenski jezik v mojo bit, molim in pišem poezijo samo v slovenskem jeziku, to pa je najgloblje, kar sem kot človek sploh sposoben storiti. To je moja dolžnost."
Več zanimivih odgovorov si lahko preberete v celotnem intervjuju na spletni strani Časnika.
O svojem spominjanju otroštva, ki ga je preživel kot kmečki otrok na Vipavskem in kot član Cerkve, pravi tako: "Sramotno so delali z nami. Najbolj me je bolelo, da smo bili kmetje vedno na javnem kraju izobešeni tako, da se je tam videlo, kdo še ni uspel plačati vseh davkov. Na to so vsi pozabili. Jaz nisem. Pred kratkim sem šel domov, v rojstno hišo. Bil sem sam doma, šel sem v sobo, kjer sta spala moja starša. Šel sem do nočne omarice moje pokojne mame in odprl predalček, zadelo me je kot mina: v predalčku sta očetova in mamina zelena izkaznica za socialno zavarovanje, otroštvo in pomanjkanje, vse to in še več je butnilo vame s tako močjo, da sem moral dobesedno vstati in oditi na borjač na zrak."
O tem, ali se splača, da svoje otroke vozi v šolo s slovenskim učnim jezikom, da se ti učijo slovenščino pravi: "Če mislite na denar, se gotovo ne splača, to je jasno. A jaz bi umrl, dobesedno in to ni metafora, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku. Da, umrl bi, tako je vraščen slovenski jezik v mojo bit, molim in pišem poezijo samo v slovenskem jeziku, to pa je najgloblje, kar sem kot človek sploh sposoben storiti. To je moja dolžnost."
Več zanimivih odgovorov si lahko preberete v celotnem intervjuju na spletni strani Časnika.
Zadnje objave
Država končno dobiva vpliv nad Gen-I: konec nenavadnega lastniškega labirinta?
7. 9. 2026 ob 10:34
Domovina otrokovega upanja je slovenski jezik: prva triada
7. 9. 2026 ob 9:00
Varnostno preverjanje po slovensko
7. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (8/10): Vsi smo bolj nadarjeni, kot si mislimo
6. 9. 2026 ob 19:00
Uporaba drog: zakaj Ljubljana še nima varnih sob?
6. 9. 2026 ob 16:30
Mag. Darja Barborič Vesel: Ne bojte se otrok
6. 9. 2026 ob 14:30
Volitve na Saškem – AfD upa na absolutno zmago
6. 9. 2026 ob 14:07
Ivankine in Žanove sledi (9/10): Žanova velika uspešnica – Janezov bariton
6. 9. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina otrokovega upanja je slovenski jezik: prva triada
7. 9. 2026 ob 9:00
Varnostno preverjanje po slovensko
7. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (8/10): Vsi smo bolj nadarjeni, kot si mislimo
6. 9. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
SEP
09
Srce in razum v šoli
11:00 - 12:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.