Pasti instagram politike

Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih. 

Mar vsi tisti, ki niso glasovali v skladu z njegovim stališčem o uvedbi instituta pomoči pri samomoru in legalizaciji gojenja in posedovanja konoplje za osebno rabo, ne sodijo med »svobodomiselne Slovence«? Izidi posvetovalnih, torej nezavezujočih referendumov pa so lahko stvar različnih interpretacij. Glede na javnomnenjske raziskave tik pred volitvami so vladajoči pričakovali zmago z večjo razliko.  

40.000 podpisov

To se nanaša predvsem na omenjena referenduma o legalizaciji konoplje in pomoči pri samomoru. Razlika je bila pri obeh na koncu le nekaj odstotnih točk, pri čemer so se volivci zavedali, da tokrat »ne gre zares«, da so referendumi posvetovalni, nezavezujoči. Potem ko bo vladajoča koalicija pripravila zakona, ki naj bi urejala omenjeni področji, se bo šele začela prava bitka. Skoraj gotovo lahko pričakujemo, da bosta šli opozicijski stranki skupaj s podobno mislečimi nevladnimi organizacijami v zbiranje 40.000 podpisov volivcev za razpis (naknadnih) zakonodajnih referendumov, katerih izid pa bo zavezujoč. Obrne se lahko na vsako stran. Morda bo Golob presenečen, da je tistih »nesvobodomiselnih« v Sloveniji vendarle več kot teh, ki razmišljajo podobno kot on.  

Premier upošteva mnenja strokovnjakov le, če so ta v sozvočju z njegovimi stališči. 

Dodajmo, da so volivci pričakovano z dokaj prepričljivo večino podprli tako uvedbo preferenčnega glasu (tudi) na državnozborskih volitvah kot tudi dopustnost gojenja in predelovanja konoplje v medicinske namene. Pri uvedbi preferenčnega glasu glavna ovira za uresničenje ni morebitni naknadni zakonodajni referendum, pač pa potrebna večina za sprejem nove volilne zakonodaje. Za morata biti vsaj dve tretjini vseh poslancev, kar se je do zdaj vedno izkazalo za nedosegljivo.  

Pretresljiv primer Kanade

Kot ima premier instagram spremljevalko, smo žal deležni tudi instagram populistične politike. Čeprav vedno znova poudarja, da ob svojih odločitvah upošteva mnenja strokovnjakov, to velja zgolj, če so ta mnenja v sozvočju z njegovimi stališči. Uvedbi instituta pomoči pri samomoru so npr. zdravniške organizacije odločno nasprotovale. Tako v Zdravniški zbornici kot v Slovenskem zdravniškem društvu so proti. Sklicujejo se na ustavno nedotakljivost človeškega življenja. Uzakonjenje pomoči pri samomoru bi zdravnike obremenilo s storitvijo, ki ji kodeks zdravniške etike izrecno nasprotuje, so že pred časom opozorili pri Komisiji za medicinsko etiko. Zdravniška zbornica poudarja, da bi tak zakon prinesel spremembe v odnosu do bolezni, življenja in sočloveka. Nasprotovali bodo kakršnikoli prisili zdravnikov za izvajanje evtanazije, saj sodelovanje pri tem ne more biti poklicna dolžnost zdravnikov, medicinskih sester, farmacevtov ali kogarkoli drugega.  

V Slovenskem zdravniškem društvu pa opozarjajo na neurejeno paliativno oskrbo. Zakon, s katerim bi določili pomoč pri samomoru, povzroči večjo družbeno neobčutljivost, slabši odnos do težko bolnih, starejših, invalidov … Kot smo pred kratkim pisali v Domovini, je Kanada uzakonila evtanazijo leta 2016, z njo pa so doslej končali življenja že 45.000 ljudi. Po začetni restriktivni zakonodaji so začeli razpravljati o širitvi pravice do evtanazije tudi za duševno bolne, invalide in celo za otroke. Enako kot glede evtanazije so vladajoči preslišali tudi opozorila zoper legalizacijo gojenja in posedovanja konoplje za osebno rabo. Ignorirali so tako mnenja nevladnih organizacij kot zdravniško stroko. 

Druga kategorija

A verjetna zakonodajna referenduma bosta povsem druga kategorija. Vladna koalicija bo morala namreč najprej sprejeti zakona in v njiju natančno opredeliti, kaj sploh uvaja. Temu so se zdaj z instagram politiko izognili, na novinarska vprašanja niso niti odgovarjali. Resno soočenje z opisanimi nasprotovanji jih šele čaka.  

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 152, str. 24.