Papežev obisk in več obrazov Cerkve v ZDA

Na svojem šestdnevnem potovanju po državi, ki je glede na Ginijev koeficient po stopnji ekonomske  neenakosti na vrhu lestvice skupaj s Turčijo, Kitajsko in Čilom, je bil »rock zvezdniški papež«, kot so papeža Frančiška poimenovali pri Wall Street Journalu, odlično sprejet.

Malodane vsi glavni ameriški mediji so njegov obisk – vključujoč vožnjo s skromnim črnim Fiatom 500 – ocenili pozitivno in ga pohvalili pri njegovih prizadevanjih za zmanjšanje ekonomske in socialne neenakosti, pri skrbi za revne in priseljence ter pri pozivih k verski strpnosti in medsebojnem spoštovanju.

Niso se pretirano obregnili niti ob dejstvo, da je dodobra razjezil žrtve spolnih zlorab duhovnikov, s tem ko se je kmalu po prihodu najprej sestal z ameriškimi škofi ter jih pohvalil za njihovo ravnanje pri tej problematiki, šele kasneje pa se je sestal z žrtvami samimi.

Dva izmed obrazov Cerkve v ZDA

Ob Papeževem obisku sta se razgalila dva izmed številnih obrazov Cerkve v Združenih državah Amerike, ki imajo sorodne podobe tudi drugod po svetu.

Na drugi obali ZDA namreč najdemo človeka, ki se tamkaj verjetno uvršča med najbolj osovražene ljudi v Rimskokatoliški cerkvi. S svojimi besedami in dejanji, med katerimi zadnje čase najbolj buri duhove njegov oster poziv vsem učiteljem v ameriških katoliških šolah, da so svoje zasebno življenje dolžni podrediti naukom Cerkve, si je nakopal jezo ne samo svojega cerkvenega občestva pač pa se nad njim glasno zgraža tudi širša ameriška javnost. Gre za nadškofa Salvatoreja Cordileona iz San Francisca, ki nikogar ne pušča hladnega.

Aprila letos je sto vidnejših članov Cerkve iz San Francisca v časniku San Francisco Chronicle objavilo  celostranski poziv, v katerem papeža Frančiška prosijo, naj zaradi spodbujanja nestrpnosti Cordileona razreši njegove službe. Nadškofu očitajo, da je njegovo ravnanje v nasprotju s papežovo držo, ki spodbuja k prijaznosti, strpnosti in sprejemanju drugače mislečih.

Ljudstvo že od nekdaj naravnost ljubi podobe pogumnih družbenih upornikov, ki si drznejo upreti tradiciji, kulturi in uveljavljenim družbenim pravilom ter se ravnajo po lastnih načelih.

Cordileone pri pogovorih s predstavniki sedme sile trmasto vztraja, da si glede na nauk in doktrino s papežem Frančiškom prav v ničemer nista nasprotna ter da zagovarjata podobna stališča. Prepričan je, da sta oba s papežem neke vrste reformatorja, le da ima Frančišek bolj izdelane in uglajene odnose z javnostmi.

Ljudje ljubijo upornike

Ljudstvo že od nekdaj naravnost ljubi podobe pogumnih družbenih upornikov, ki si drznejo upreti tradiciji, kulturi in uveljavljenim družbenim pravilom ter se ravnajo po lastnih načelih. Zagotovo lahko del tega arhetipa obnašanja opazimo tudi v delovanju papeža Frančiška, ki se sicer trudi ljudi nagovarjati s svojo skromnostjo, ponižnostjo in prijaznostjo. Vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da želi spremeniti katero izmed cerkvenih doktrin.

Z ostrim in nepriljubljenim Cordileonom se bržkone ujemata glede temeljnih moralnih vrednot, pogleda na spolnost in zakon, na splav ter druge cerkvene nauke. Razlika je v tem, da papež ubira drugačno strategijo - svojo pozornost je usmeril na posameznikovo držo do bližnjih, na njegov odnos do okolja in do vseh izobčenih.

Frančiškov fokus je na spodbujanju ljudi h gradnji boljših medosebnih odnosov in h gradnji boljšega sveta.

Zaveda se, da ga morajo ljudje najprej želeti poslušati, preden ga bodo lahko zares slišali. In le če ga bodo slišali, bodo lahko v svojem življenju uveljavljali eno izmed temeljnih sporočil krščanstva: nauk o medsebojni ljubezni, spoštovanju in odpuščanju.