Papež trka na vest Evrope: »To je dolžnost človeštva, dolžnost civilizacije!« Macron: »Ne moremo sprejeti vse bede na svetu«

Foto: Profimedia

Vse od njegovega prvega obiska na italijanskem otoku Lampedusa julija 2012, ki je predstavljal tudi prvo potovanje argentinskega papeža po njegovi izvolitvi, vprašanje migracij ostaja ena osrednjih tem pontifikata papeža Frančiška.

23. septembra se je v južnofrancoskem mestu Marseille udeležil zaključnega zasedanja letnih »sredozemskih srečanj«, ki vsako leto potekajo v drugem mestu v sredozemskih državah in so namenjena iskanju skupnih rešitev za izzive v regiji, zlasti migracij.

V Marseillu se je tokrat zbralo približno 70 katoliških škofov in 120 mladih, starih od 20 do 35 let, vključno s kristjani drugih veroizpovedi, muslimani in verniki drugih religij. Marseille ima po mnenju svetega očeta kot raznoliko in večkulturno mesto velik potencial za spodbujanje enotnosti med ljudmi različnih kultur, jezikov in tradicij.

Papežev obisk je zaradi naraščajočih vprašanj glede evropskih migrantskih politik izzvenel skoraj povsem v luči slednjih.

Naraščajoče vprašanje migracij

Že nekaj tednov se Evropa namreč srečuje z močno povečanimi prihodi migrantov. Na italijanski otoček Lampedusa jih je denimo sredi septembra samo v treh dneh prišlo 8.500. To pomeni rekorden migracijski val – po podatkih notranjega ministrstva v Rimu je od začetka letošnjega leta v državo prispelo že več kot 130.000 ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot v enakem obdobju lani, po podatkih agencije ZN za migracije pa je samo v letu 2023 med poskusi prečkanja iz severne Afrike v Italijo umrlo več kot 2.000 ljudi.

Avstrija je v odziv na rekordno število prebežnikov, ki so v preteklih dneh prispeli na Lampeduso, napovedala okrepljen nadzor na prelazu Brenner, francoska vlada pa je okrepila patrulje na svoji južni meji, da bi migrantom preprečila prečkanje meje v Italiji.

Pred nekaj dnevi je Italija nevladne organizacije, ki migrante rešujejo po Sredozemskem morju, posredno obtožila opogumljanja prebežnikov in se zavzela za to, da naj njihove ladje prebežnike vozijo tja, od koder so financirane, denimo v Nemčijo, ali pa nazaj v države izvora.

Pri nas je letos nezakonito prestopilo mejo več kot 40.000 ljudi, lani v enakem obdobju 13.000, zato je pretekli teden slovenska policija okrepila svoje delo na najbolj kritičnih točkah s Hrvaško, spremljali pa smo tudi nasprotujoče si izjave o tem, ali bo ograja na naši meji ostala ali ne.

Papeževe besede v Marseillu

Papežev dvodnevni obisk v Marseillu je tako izzvenel pod vtisom teh in povezanih dogodkov. Sveti oče je skupaj z voditelji različnih verstev vodil spominsko prireditev, na kateri se je poklonil migrantom, ki so tragično izgubili življenje na morju.

Odločno je kritiziral nekatere stroge protimigrantske politike v Evropi in se zavzel za solidaren pristop, ki podpira človekovo dostojanstvo. Neposredno je kritiziral politiko več držav EU, vključno z Italijo, ki ovira ladje, ki rešujejo migrante. Poudaril je denimo, da je treba rešiti ljudi, ki jim grozi utopitev, ko so prepuščeni valovom: »To je dolžnost človeštva, dolžnost civilizacije!«

Verske voditelje je pozval k dajanju zgleda bratske solidarnosti in poudaril, da sta gostoljubnost in ljubezen do tujcev osrednji vrednoti sredozemskih monoteističnih religij. Marseille s svojo kulturno in versko raznolikostjo služi kot križišče za srečanje, zato je papež vse vpletene pozval, naj še naprej spodbujajo upanje in enotnost.

Izrazil je globoko zaskrbljenost nad razmerami na Lampedusi, ki jih je opisal kot »strašno pomanjkanje človečnosti« in obsodil ravnanje z migranti, zlasti z otroki. Poudaril je, da je treba nujno obravnavati izgubo življenj v Sredozemlju, saj je to območje postalo »ogromno pokopališče« in simbol zavrnitve za tiste, ki iščejo boljše življenje.

Papež Frančišek se je tudi zahvalil udeležencem reševalnih akcij na morju, pohvalil njihovo predanost pri reševanju življenj in obsodil sovražna dejanja proti migrantom.

Francoskega predsednika Emmanuela Macrona in druge evropske voditelje je pozval, naj odprejo svoja pristanišča ljudem, ki bežijo pred težavami in revščino, ter vztrajal, da se celina ne sooča z »izrednimi razmerami« na področju migracij, ampak z dolgoročno realnostjo, ki jo morajo vlade obravnavati humano.

Odmevi na papeževe besede

Ob površnem pregledu evropskih medijev je sicer hitro jasno, da papeževe besede posebnega učinka niso imele. Verjetno zato, ker so se mediji z njegovim mnenjem v desetih letih že nekoliko nasičili. V Franciji pa so njegove besede naletele celo na precejšen upor.

Macron je denimo po papeževem obisku nekoliko karajoče komentiral, da Francija »ne more sprejeti vse bede na svetu«. Marion Marechal, sicer katoličanka, je papežu svetovala, naj se izogne političnim vprašanjem, zlasti ker »ne ve, kakšno priseljevanje doživljamo«. Slišati je bilo tudi, da je papež Argentinec in se ne zaveda problema današnjega priseljevanja v Evropi. Jordan Bardella iz stranke Marine Le Pens je denimo dejal, da ima raje »modrost njegovega predhodnika Benedikta XVI., ki je dejal, da imajo države pravico urejati migracijske tokove«. 

Pred izvolitvijo za papeža leta 2013 je Frančišek skoraj vse življenje živel v Južni Ameriki. V Vatikan je prišel ravno v času, ko je migrantska kriza po smrti libijskega voditelja polkovnika Moamerja Gadafija leta 2011 resnično izbruhnila. Leta 2010 je na primer v Italiji iz Afrike pristalo 4.406 migrantov, leta 2014 pa že 170.100.

Papež se tako ponovno sooča s kritikami, da ne razume Evrope in migracijskih tokov, ki enostavno ne delujejo tako, kakor si predstavlja. Tudi njegova hvala francoskemu mestu Marseille, ki naj bi bilo simbol sožitja, ni najbolje izzvenela, saj ima mesto precej težav prav zaradi migrantskih tokov. Predvsem pa na površje prihaja vprašanje, zakaj bi morala vse breme nositi samo Evropa, ki nima kapacitet, da sprejme vse prišleke, predvsem pa se ti zaradi kompleksnih težav ne integrirajo.

Je pa treba zapisati tudi, da ne gre le za te, sociološke in politične dejavnike, ampak tudi za vprašanje spoštovanja dostojanstva človeškega življenja, pri čemer je povsem razumljivo in edino prav, da sveti oče na slednje neumorno opozarja. Dejstvo je, kakor stalno pojasnjuje Frančišek, da ne gre le za številke migracij, ampak za konkretne osebe, z obrazom in težkimi zgodbami, ki jih spremljajo. Kako rešiti to zagato, še vedno ne vemo, vsekakor pa osupnejo ocene, da je v preteklem desetletju v Sredozemskem morju umrlo približno 28.000 migrantov, ki so skušali doseči Evropo, drugi pa so bili izpostavljeni grozljivim razmeram v libijskih centrih, kjer so zlorabe zelo pogoste.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike