Papež Frančišek o prihodnosti Evrope: zdaj ni čas za vkopavanje v jarke

Embed from Getty Images

V burnih časih za Evropo, ko se zdi, da ta razpada ali pa se vsaj deli na manjše skupine posameznih držav s skupnimi interesi, se je v razpravo o njeni prihodnosti neposredno vključil tudi papež  Frančišek.

Na dvodnevni konferenci Dialogue (Re)Thinking Europe , ki je minuli vikend potekala v Vatikanu, je dejal, da sedaj ni čas za "vkopavanje v jarke," temveč za "pogumno delo za dosego sanj njenih ustanoviteljev: združeno in enotno Evropo".

Krščanstvo pa lahko po njegovem k Evropi doprinese tako, da, opozarja na pomembnost usmerjenosti k človeku: "Evropa ni skupek statistike in institucij, temveč jo sestavljajo ljudje." Še posebej je izpostavil družino kot prvobitno skupnost, ki ostaja temeljno mesto za odkrivanje tovrstnih odnosov.

Med 350 udeleženci sta bila tudi predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani ter podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. 

"Evropa je izgubila svoj smisel za solidarnost in je postala neplodna," je dejal papež. In to ne zgolj zaradi nizke rodnosti ali ker je "premnogim otrokom kratena pravica, da so rojeni," ampak tudi, ker starejše generacije na mlajše niso uspele prenesti orodij, pomembnih za skupno prihodnost.

Pri tem narobe tolmačimo pojem svobode, ki jo razumemo kot pravico, da nas pustijo na miru, proste vseh vezi. Posledično v evropski družbi dandanes primanjkuje solidarnosti, opozarja Papež.

"Postati solidarnejša skupnost pomeni ponovno odkriti vrednote naše lastne preteklosti, da z njimi obogatimo sedanjost in jih njihovo upanje prenesemo na prihodnje generacije," je dejal.

Sedaj pa "ni državljanov, so glasovi na volitvah," se je pritožil. "Ni migrantov, so zgolj kvote. Ni delavcev, zgolj ekonomski indikatorji. Ni revnih, zgolj pragovi revščine."

"Posamični in nacionalistični programi lahko ogrozijo pogumne sanje ustanoviteljev Evrope," je še dejal v svojem govoru, v katerem je predstavljal tudi grožnje, ki Evropi predstavljajo populistične stranke, ki ostro nastopajo proti migraciji.

Kaj lahko doprinesemo kristjani

Po njegovem prepričanju lahko glede prihodnosti Evrope pomembno vlogo odigramo kristjani in sicer na dva načina. Najprej lahko Evropo spomnimo, da ni skupek statistik ali institucij, temveč da jo sestavljajo ljudje. Nato pa pripomoremo k spoznanju, da si kot človek povezan z drugimi in tako ustvarjaš skupnost. Predvsem slednja bi lahko pripomogla k obnovitvi občutka pripadnosti skupnosti.

"Dandanes smo kristjani poklicani, da ponovno oživimo Evropo in obudimo njeno zavest. Ne z zasedanjem prostora, temveč z ustvarjanjem procesov, ki spodbujajo nove družbene energije."

Družina kot vzor za evropsko skupnost

Poudaril je tudi pomen družine. "Družina kot prvobitna skupnost ostaja najpomembnejše mesto za proces ponovnega odkrivanja nekdanjih vrednot. Med drugim, da je raznolikost cenjena in se hkrati  povezuje v enotnost. Družina je harmonična zveza različnosti med moškim in žensko, ki postane močnejša in pristnejša do te mere, da je plodna in se zmožna odpreti za življenje in za druge." 

Drugi doprinosi krščanstva k prihodnosti Evrope so po Frančiškovo še dialog, vključevanje in občutek za solidarnost.