Panda diplomacija: Kaj pomeni, če vam Kitajska podari ali odvzame pando

Svet obožuje kitajske orjaške pande. Skrivnostne, zadržane rastlinojede živali zbujajo dobro voljo, kamor koli potujejo. Sploh na družbenih omrežjih so posnetki teh živali izredno priljubljeni. A poleg prinašanja dobre volje imajo te živali tudi pomembno diplomatsko vlogo. Podaritev pande določeni državi s strani Kitajske je namreč simbol dobrih medsebojnih odnosov. 

Kitajci svoje pande cenijo kot nacionalni simbol, zaradi česar so dober pokazatelj odnosa med Kitajsko in drugimi državami. Kitajska ima dolgo tradicijo ponujanja pand kot daril tujim državam. Strokovnjaki trdijo, da se je dajanje pand kot daril morda začelo v sedmem stoletju, ko je cesarica Wu Zetian na Japonsko poslala dva medveda, ki naj bi bila pandi. Tradicija se je nadaljevala do današnjih časov in se pogosto imenuje »diplomacija pand«. 

Današnji trend se je začel pred 60 leti, ko je Ljudska republika Kitajska nekdanji Sovjetski zvezi podarila samico Ping Ping. ZDA pa so prvi pandi, Ling-Ling in Hsing-Hsing, dobile leta 1972, potem ko je prva dama Pat Nixon med obiskom Kitajske izrazila svojo ljubezen do teh živali.  

A leta 1984 se je diplomacija pand spremenila. Medvedov niso več podarjali kot darila, temveč so jih posodili za 10 let, obdobje, ki se lahko tudi podaljša. Kitajska je takrat začela oddajati svoj edinstven nacionalni zaklad živalskim vrtom po vsem svetu za 1 milijon dolarjev na pando na leto, pri čemer vsi mladiči, rojeni v tujini, pripadajo Kitajski. Stroški zakupa naj bi pokrili stroške prizadevanj za ohranjanje orjaških pand na Kitajskem. 

Kot poudarja pisatelj in učenjak Lin Wen-cheng: »Ta čudovita bitja zlahka osvojijo srca ljudi v tujih državah, zlasti mlajše generacije, in pridobijo naklonjenost Kitajske.«

Na Zahodu vse manj pand 

Težava ljubiteljev pand je v tem, da se je Kitajska odločila, da v mnogih primerih ne bo podaljšala svojih pogodb, ki dovoljujejo, da pande ostanejo v državah prejemnicah. »V zadnjem času sporazumi s številnimi živalskimi vrtovi po svetu niso bili obnovljeni – ne le v ZDA, ampak tudi v Evropi,« pravi Ho-fung Hung, profesor politične ekonomije z univerze Johna Hopkinsa.  

»Ne vemo, zakaj pogajanja ne vodijo v podaljšanje, lahko le ugibamo. Sumim, da je to morda povezano s splošnim trendom, da je Kitajska začela čutiti, da bi morala dobre stvari obdržati zase, namesto da bi jih delila, prodajala ali dajala v najem svetu.« 

Ko so se dvostranski odnosi med Kitajsko in ZDA v zadnjih letih začeli slabšati, je kitajska javnost začela zahtevati vrnitev pand. Nedokazane obtožbe, da ameriški živalski vrtovi slabo ravnajo s pandami, znanimi kot kitajski »nacionalni zaklad«, so preplavile kitajska družbena omrežja. 

Vendar pa Združene države niso edine, ki se soočajo z negativnimi učinki diplomacije pand. Kitajska je leta 2023 začela repatriirati pande iz držav članic G12, ne da bi obnovila kakršne koli sporazume.

Vse pande v Avstraliji, na Japonskem, v Združenem kraljestvu in nekaj drugih demokratičnih državah so bile oziroma se bodo vrnile na Kitajsko do začetka leta 2024. In medtem ko populacija pand v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pada, se je populacija pand v Rusiji povečala. 

A kitajski predsednik Xi Jinping je med nedavnim obiskom ZDA dejal, da bi se lahko najboljši diplomati njegovega naroda, orjaške pande, kmalu vrnili v živalske vrtove v ZDA, ki so nedavno poslali medvede nazaj v njihovo domovino. Pri tem je poudaril, da so pande »odposlanci prijateljstva med kitajskim in ameriškim narodom«.

Nagrada za lepo vedenje? Še pogosteje nagrada za dober posel 

A čeprav je simbolika pomembna, je dejanska materialna izmenjava pomembna še toliko bolj. Strokovnjaki z univerze Oxford, ki so izvedli študijo o diplomaciji pand, so opazili, da Kitajska oddaja medvede državam, s katerimi je sklenila trgovinske posle. 

Kot pravi dr. Kathleen Buckingham iz oxfordske šole za geografijo in okolje: »Zakaj ima edinburški živalski vrt pande, medtem ko jih londonski živalski vrt nima? Verjetno zato, ker ima Škotska naravne vire, v katerih želi Kitajska imeti delež.«  

Tako verjetno ni presenetljivo, da so ZDA nedavne izjave predsednika Xija razumele kot »gesto dobre volje«. Ali bo do vrnitve pand res prišlo ter kaj to pomeni za prihodnost kitajsko-ameriških odnosov, pa bomo šele videli.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike