Panamski dokumenti: Mossack Fonseca je med utajevalci davkov majhna riba
Uhajanje dokumentov, ki ga imamo za največje v zgodovini, preko družbe Mossack Fonseca, služi le kot mračna in umazana predsoba za mnogo večjimi in glamuroznimi velikani, ki v davčnih oazah skrivajo trilijone dolarjev premoženja.
"Ljudje ob uhajanju informaciji pri Panamskih dokumentih pogrešajo nekaj zelo preprostega," za Newsweek pravi James Henry, izvršni direktor skupine Sag Harbor, ki se ukvarja z ekonomskim svetovanjem na področju davkov v Sag Harbrju v New Yorku. Prepričan je, da je "Mossack Fonseca majhna odvetniška firma v Panami, ki služi z umazanim delom preko poslovalnic po vsem svetu. Najbogatejše stranke na svetu gredo k najboljšim svetovnim investicijskim bankam, ne k majhni ribi."
Kje svoj denar pred davki skrivajo najbogatejši akterji planeta Zemlja?
Medtem ko je že leta dobro znano, katere države in območja gostijo več od 20 trilijonov dolarjev v finančnih oazah za prestižne svetovne utajevalce davkov. Švica, Hong Kong in ZDA so na vrhu seznama v tem vrstnem redu, je le malo informacij o akterjih, ki tvorijo vrh najbogatejših na planetu.
Eden izmed redkih podjetij, ki so to tančico poskušala odkriti, je mreža za pravične davke Tax Justice Network (TJN), neprofitna organizacija, s sedežem v Veliki Britaniji, ki raziskuje globalna davčna zatočišča. Njen nekdanji glavni svetovalec je tudi Henry.
75% premoženja = v rokah 50 svetovnih bank
TJN ocenjuje, da je skoraj 75 odstotkov vsega zasebnega premoženja neposredno ali posredno v rokah najmočnejših 50 svetovnih zasebnih bank. Okoli 20 izmed teh bank, ima vsaka posebej prek 100 bilijonov dolarjev premoženja, kar je razvidno iz poročil bank in pogovorov z analitiki on zasebnimi bankirji.
Med leti 2005 in 2010 so bile na tem seznamu med tudi banke UBS, Credit Suisse, Citigroup, Morgan Stanley, Deutsche Bank, Bank of America, Merrill Lynch, JPMorgan Chase, BNP Paribas, HSBC, Goldman Sachs, ABN Amro, Societe General and Barclays. Njihovo premoženje je skupno ocenjeno na 12.2 triliona dolarjev. Verjetno pa so od tedaj že narasli, ocenjuje Henry.
"V mnogih pogledih je Mossack Fonseca najmanj zanimivo zavetišče davčne industrije", pravi Henry. "To so samo odvetniki, odjemalci, ladjarski uradniki. Počnejo umazano delo mnogo večjih igralcev, ki predvsem v velikih bankah, ki zasebno delijo bogastvo, svetujejo strankam na najvišji ravni." Poleg tega je Mossack Fonseca odločno zanikala kršitve zakona. Njeno delo je torej morebiti celo zakonito.
Široko razvejano omrežje, ki se poslužuje podkupovanja in utaje davkov
Največja mesta za utajevalce davkov so New York in Ženeva, pravi Henry. "Ljudje pa morajo razumeti, da gre za zelo široko razvejano omrežje, ki deluje tako na kopnem, kot tudi na morju."
Za tiste, ki ne poznajo delovanja davčnih zatočišč: običajno gre za legalne firme, ki svoje finančne dejavnosti ščitijo tudi z nezakonitimi ravnanji kot so podkupovanje, kazniva dejanja s področja financ in izmikanje davkom.
Svetovne banke svetovalnih storitev za davčne oaze ne oglašujejo odkrito, oglašujejo pa finančno načrtovanje, ki te storitve vključuje. Nekateri primeri kasneje pricurljajo tudi v javnost. Tako je med drugimi znan primer ameriškega poslovneža, ki je banko USB obtožil, da je povzročila davčno utajo s tem, ko mu je dala slabo pravno mnenje.
Do sedaj novinarstvo na to področje v resnici še ni posegalo. Verjetno pa se tovrstna razkritja v prihodnje ne bodo dogajala v državah, kakršna je Švica, kjer ob poročanju o davčnih utajah in izogibanju davkom kršiš finančno tajnost, zato novinar lahko pristane v zaporu.
Deset najbogatejših investicijskih bank na svetu (2015):
| Ime banke | Leto ustanovitve | Sedež banke | Premoženje | |
|---|---|---|---|---|
| 1 | J.P. Morgan & Co. | 2000 | Manhattan, New York, ZDA | 94.20 billijonov ameriških dolarjev |
| 2 | Bank of America Merrill Lynch | 2009 | New York, ZDA | 85.11 billijonov ameriških dolarjev |
| 3 | Goldman Sachs | 1869 | New York, ZDA | 40.08 billijonov ameriških dolarjev |
| 4 | Morgan Stanley | 1935 | New York, ZDA | 34.3 billijonov ameriških dolarjev |
| 5 | Citigroup | 1812 | New York, ZDA | 76.88 billijonov ameriških dolarjev |
| 6 | Deutsche Bank | 1870 | Frankfurt, Nemčija | 31.95 billijonov evrov |
| 7 | Credit Suisse | 1856 | Zürich, Švica | 25.22 billijonov švicarskih frankov |
| 8 | Barclays | 1690 | London, Velika Britanija | 25.288 billijonov evrov |
| 9 | Wells Fargo | 1852 | San Francisco, California, ZDA | 84.3 billijonov ameriških dolarjev |
| 10 | UBS | 1854 | Zürich, Švica | 63.526 billijonov švicarskih frankov |
Zadnje objave
Suzana Husukić: Treba se je boriti iz trenutka v trenutek, iz dneva v dan
22. 8. 2026 ob 17:30
Svetovne zaloge goriva se praznijo, visoke cene bi lahko vztrajale še leta
22. 8. 2026 ob 16:36
Okoljsko ministrstvo z vitkejšo vodstveno strukturo do milijonskega prihranka
22. 8. 2026 ob 16:22
Ali je Evropa (še) zvesta krščanskim koreninam?
22. 8. 2026 ob 14:30
Sočen biskvit z vinogradniškimi breskvami
22. 8. 2026 ob 12:00
Dr. Miro Haček: Referendumi vse bolj postajajo orodje političnega boja
22. 8. 2026 ob 8:55
Ekskluzivno za naročnike
Suzana Husukić: Treba se je boriti iz trenutka v trenutek, iz dneva v dan
22. 8. 2026 ob 17:30
Sočen biskvit z vinogradniškimi breskvami
22. 8. 2026 ob 12:00
Ali bi lahko kje privarčevali? Lahko!
21. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
23
AVG
27
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.