Panamski dokumenti: Mossack Fonseca je med utajevalci davkov majhna riba
Uhajanje dokumentov, ki ga imamo za največje v zgodovini, preko družbe Mossack Fonseca, služi le kot mračna in umazana predsoba za mnogo večjimi in glamuroznimi velikani, ki v davčnih oazah skrivajo trilijone dolarjev premoženja.
"Ljudje ob uhajanju informaciji pri Panamskih dokumentih pogrešajo nekaj zelo preprostega," za Newsweek pravi James Henry, izvršni direktor skupine Sag Harbor, ki se ukvarja z ekonomskim svetovanjem na področju davkov v Sag Harbrju v New Yorku. Prepričan je, da je "Mossack Fonseca majhna odvetniška firma v Panami, ki služi z umazanim delom preko poslovalnic po vsem svetu. Najbogatejše stranke na svetu gredo k najboljšim svetovnim investicijskim bankam, ne k majhni ribi."
Kje svoj denar pred davki skrivajo najbogatejši akterji planeta Zemlja?
Medtem ko je že leta dobro znano, katere države in območja gostijo več od 20 trilijonov dolarjev v finančnih oazah za prestižne svetovne utajevalce davkov. Švica, Hong Kong in ZDA so na vrhu seznama v tem vrstnem redu, je le malo informacij o akterjih, ki tvorijo vrh najbogatejših na planetu.
Eden izmed redkih podjetij, ki so to tančico poskušala odkriti, je mreža za pravične davke Tax Justice Network (TJN), neprofitna organizacija, s sedežem v Veliki Britaniji, ki raziskuje globalna davčna zatočišča. Njen nekdanji glavni svetovalec je tudi Henry.
75% premoženja = v rokah 50 svetovnih bank
TJN ocenjuje, da je skoraj 75 odstotkov vsega zasebnega premoženja neposredno ali posredno v rokah najmočnejših 50 svetovnih zasebnih bank. Okoli 20 izmed teh bank, ima vsaka posebej prek 100 bilijonov dolarjev premoženja, kar je razvidno iz poročil bank in pogovorov z analitiki on zasebnimi bankirji.
Med leti 2005 in 2010 so bile na tem seznamu med tudi banke UBS, Credit Suisse, Citigroup, Morgan Stanley, Deutsche Bank, Bank of America, Merrill Lynch, JPMorgan Chase, BNP Paribas, HSBC, Goldman Sachs, ABN Amro, Societe General and Barclays. Njihovo premoženje je skupno ocenjeno na 12.2 triliona dolarjev. Verjetno pa so od tedaj že narasli, ocenjuje Henry.
"V mnogih pogledih je Mossack Fonseca najmanj zanimivo zavetišče davčne industrije", pravi Henry. "To so samo odvetniki, odjemalci, ladjarski uradniki. Počnejo umazano delo mnogo večjih igralcev, ki predvsem v velikih bankah, ki zasebno delijo bogastvo, svetujejo strankam na najvišji ravni." Poleg tega je Mossack Fonseca odločno zanikala kršitve zakona. Njeno delo je torej morebiti celo zakonito.
Široko razvejano omrežje, ki se poslužuje podkupovanja in utaje davkov
Največja mesta za utajevalce davkov so New York in Ženeva, pravi Henry. "Ljudje pa morajo razumeti, da gre za zelo široko razvejano omrežje, ki deluje tako na kopnem, kot tudi na morju."
Za tiste, ki ne poznajo delovanja davčnih zatočišč: običajno gre za legalne firme, ki svoje finančne dejavnosti ščitijo tudi z nezakonitimi ravnanji kot so podkupovanje, kazniva dejanja s področja financ in izmikanje davkom.
Svetovne banke svetovalnih storitev za davčne oaze ne oglašujejo odkrito, oglašujejo pa finančno načrtovanje, ki te storitve vključuje. Nekateri primeri kasneje pricurljajo tudi v javnost. Tako je med drugimi znan primer ameriškega poslovneža, ki je banko USB obtožil, da je povzročila davčno utajo s tem, ko mu je dala slabo pravno mnenje.
Do sedaj novinarstvo na to področje v resnici še ni posegalo. Verjetno pa se tovrstna razkritja v prihodnje ne bodo dogajala v državah, kakršna je Švica, kjer ob poročanju o davčnih utajah in izogibanju davkom kršiš finančno tajnost, zato novinar lahko pristane v zaporu.
Deset najbogatejših investicijskih bank na svetu (2015):
| Ime banke | Leto ustanovitve | Sedež banke | Premoženje | |
|---|---|---|---|---|
| 1 | J.P. Morgan & Co. | 2000 | Manhattan, New York, ZDA | 94.20 billijonov ameriških dolarjev |
| 2 | Bank of America Merrill Lynch | 2009 | New York, ZDA | 85.11 billijonov ameriških dolarjev |
| 3 | Goldman Sachs | 1869 | New York, ZDA | 40.08 billijonov ameriških dolarjev |
| 4 | Morgan Stanley | 1935 | New York, ZDA | 34.3 billijonov ameriških dolarjev |
| 5 | Citigroup | 1812 | New York, ZDA | 76.88 billijonov ameriških dolarjev |
| 6 | Deutsche Bank | 1870 | Frankfurt, Nemčija | 31.95 billijonov evrov |
| 7 | Credit Suisse | 1856 | Zürich, Švica | 25.22 billijonov švicarskih frankov |
| 8 | Barclays | 1690 | London, Velika Britanija | 25.288 billijonov evrov |
| 9 | Wells Fargo | 1852 | San Francisco, California, ZDA | 84.3 billijonov ameriških dolarjev |
| 10 | UBS | 1854 | Zürich, Švica | 63.526 billijonov švicarskih frankov |
Zadnje objave
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.