OZS pričakuje, da ne bo dodatnih obremenitev pri pokojninski reformi

Na seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenje (OZS) so obrtniki in podjetniki skupaj z ministrom Luko Mescem razpravljali o pokojninski reformi. OZS je ponovno poudarila svoja ključna izhodišča, da ne sme priti do povišanja prispevnih stopenj in da vključitev v drugi steber ne sme biti obvezna.

»V OZS smo že od samega začetka odločno nasprotovali dodatnim obremenitvam, ki bi jih lahko prinesla pokojninska reforma. Že ob napovedi poviševanja prispevnih stopenj smo imeli pomisleke. Verjamem, da je prevladal razum in da bomo prišli do rešitve, s katero delodajalci nimamo težav,« je predsednik OZS Blaž Cvar poudaril in dodal, da želijo ohraniti prispevne stopnje takšne kot so, saj so plače v Sloveniji že sedaj nadpovprečno obremenjene, na kar nas opozarja tudi OECD. Poleg tega pa je tudi Vlada napovedala, da bo sledila cilju razbremenitve plač. »Za espeje prav tako ne sme priti do povišanj, nasprotujemo pa tudi uvedbi obveznega drugega stebra,« je bil jasen Cvar.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pojasnil, da pokojninsko reformo potrebujemo predvsem zato, ker se kot družba staramo. »Razmerje med upokojenci in aktivno populacijo se zelo spreminja. Čez 25 do 30 let bomo morali za pokojnine odšteti okrog 16 odstotkov BDP, zdaj odštejemo približno 10 odstotkov. Reforma je zapisana tudi v načrtu za rast in odpornost,« je pojasnil minister in izrazil mnenje, da je reforma najboljše, kar se v danih okoliščinah da narediti.

Danijel Lamperger, generalni direktor OZS, je izrazil zadovoljstvo, da ne bo prišlo do višanja prispevnih stopenj, tudi pri espejih ne. »Smiselno pa bi bilo razmisliti, da se mikro podjetja z enim ali dvema zaposlenima izpusti tudi iz vključitve v drugi steber, ki je sicer prostovoljna, saj bi bilo to zanje birokratsko preveč zapleteno,« je še enkrat pozval Lamperger. Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor, je ob tem izpostavil bojazen, kako bodo podjetja lahko izstopila iz sheme drugega stebra, ko se bodo enkrat vanjo vključila.

»Po razpravi so člani UO OZS sprejeli sklep, da če ne bo prišlo do dodatnih obremenitev delodajalcev, bo OZS dala soglasje k pokojninski reformi,« so zapisali v izjavi za javnost.

Pogajanja o pokojninski reformi so končana

Na OZS so zapisali, da več vsebinskih poudarkov sledi po podpisu izjave o zaključku pogajanj – po pričakovanjih vlade naj bi bil dogovor podpisan prihodnji teden. Po poročanju RTV so bili predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov po peturnem zasedanju pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za pokojninske spremembe redkobesedni. Med pogajanji naj bi najtrši oreh predstavljalo vprašanje prispevnih stopenj – torej delež, ki ga zaposleni od plače vplačujejo za pokojnine. Po poročanju MMC-ja so neuradne, že dogovorjene spremembe naslednje: upokojitvena starost bi se v sklopu reforme do leta 2028 postopoma podaljšala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oz. s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Poleg tega naj bi veljali novi izračuni pokojninske osnove – osnova naj bi temeljila na celotnih 40 letih zavarovanja. Po podpisu izjave bo šel predlog v javno obravnavo, nato pa na ESS in na vlado.