Otrok s posebnimi potrebami vse več: od kod razlike po regijah? Je motiv prednost pri vpisu v srednjo šolo?

O občutnem porastu števila osnovnošolcev z odločbo o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami v zadnjih letih smo na Domovini že pisali. Tokrat smo pobližje pogledali kakšne so še druge težave na tem področju in zaradi katerih razlogov si nekateri starši tako prizadevajo, da bi njihov otrok pridobil odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami.

Neenako odločanje regionalnih enot Zavoda za šolstvo

O utemeljenosti dodatne strokovne pomoči za posameznega otroka odloča Zavod za šolstvo oziroma njegove območne enote. V Sloveniji imamo 12 takih enot. Kljub temu, da je postopek poenoten in da vse člane komisij zavezujejo enaka strokovna merila pri odločanju, pa je v praksi med posameznimi regijami prihajalo do velikih odstopanj.

Evalvacijska študija o različnih vrstah dodatne strokovne pomoči otrok s posebnimi potrebami iz leta 2016 kaže, da dve regiji močno odstopata od slovenskega povprečja, ki znaša 6,2 % otrok z odločbo o usmeritvi v celotni populaciji. V Podravski regiji je takih otrok 7,4 %, v Zasavski pa kar 10 %. Razlog za to ni enoznačen: po eni strani del odgovornosti zagotovo leži na članih komisij, ki so pri odločanju znotraj meril svobodni in zato odločajo drugače od ostalih kolegov (če poenostavimo: so torej bolj popustljivi), drugi razlog pa lahko leži tudi v socialni sliki zasavske in podravske regije.

Vir: Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je
otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s
posebnimi potrebami

Prav zaradi teh odstopanji in drugih sprememb, ki so se v zadnjih letih zgodile na šolskem področju, pa na Zavodu za šolstvo pripravljajo posodobljene kriterije za člane komisij, ki odločajo o upravičenosti dodelitve dodatne strokovne pomoči. Vsi člani komisij se tudi redno izobražujejo in na Zavodu za šolstvo jih poskušajo usmeriti v to, da bi učne težave najprej reševali na ravni šole in ne takoj z odločbo o usmeritvi. Prav zato je v zadnjem času tudi nekaj več zavrnilnih odločb, saj stopnja otrokovih učnih težav ni taka, da bi bil upravičen do dodatne strokovne pomoči, ampak se lahko primanjkljaji rešijo na ravni dodatnega pouka in dobrih poučevalnih praks.

Odločba brez roka trajanja

Dodatna strokovna pomoč se izvaja v treh oblikah: pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev, učna pomoč in svetovalna storitev. Vsak otrok, ki je upravičen do dodatne strokovne pomoči, dobi vedno odobreno tudi vsaj eno uro svetovalne storitve, ki ni namenjena neposredno otroku, ampak ustvarjanju inkluzivnega okolja v katerega se otrok vključuje. Namenjena je otroku, učitelju, celotnemu razredu, staršem tega otroka in ostalih otrok v razredu.

Prejšnji zakon je določal, da Zavod po treh letih po uradni dolžnosti preverja ali je usmeritve še vedno primerna. Tega po novi zakonodaji ne počnejo več avtomatično, ampak zgolj, ko komisija to določi in predvidi v strokovnem mnenju. To v praksi pomeni, da lahko dobi otrok v 1. razredu odločbo o usmeritvi, ki se ne spremeni do konca osnovne šole. Kljub temu pa lahko ali šola ali starši podajo zahtevo za spremembo usmeritve. Teh zahtev je relativno veliko, saj je možnost, da se bo tekom učnega procesa otrokovo stanje spremenilo zelo velika in je zmanjšanje števila ur ali prilagoditev pripomočkov smiselna.

Res imajo usposobljen strokovni kader?

Zatakne pa se pri izvajanju te dodatne strokovne pomoči. V letošnjem šolskem letu bo med 12.054 osnovnošolcev, ki imajo potrjeno odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, razdeljenih 45.040 ur dodatne strokovne pomoči na teden. Za občutek: tedenska učna obveznost učitelja znaša od 19 do 27 ur. Na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport smo povprašali kdo to strokovno pomoč izvaja in kako je s stroški povezanimi z izvajanjem te pomoči.

Čeprav so nam na ministrstvu zagotovili, da strokovno pomoč izvajajo posamezniki, ki imajo ustrezno izobrazbo v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v praksi temu pogosto ni tako, saj na trgu dela močno primanjkuje ustrezno usposobljenega in izobraženega kadra. »Učitelji za dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj so lahko zaposleni na osnovnih šolah ali prihajajo iz šol s prilagojenim programom ali zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami kot mobilna pomoč.«

Na terenu pa primanjkuje kadra: specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, logopedov in drugih. Šole imajo zato pri zagotavljanju strokovne pomoči velike težave in sredi šolskega leta ne morejo zagotoviti ustreznega izvajalca dodatne strokovne pomoči. To pomeni, da otroci z odločbo o usmeritvi pomoči, ki jim je priznana bodisi ne dobijo ali pa jo izvajajo strokovno manj usposobljen kader.

Prav tako nam na ministrstvu niso znali povedati, koliko so se v zadnjih letih povečali stroški za plače izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Teh podatkov nam niso posredovali, saj strokovno pomoč po večini opravljajo že zaposleni učitelji na šolah, ki dodatno prejemajo le delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.

Z odločbo o usmeritvi do lažjega vpisa v srednjo šolo

Mnogim otrokom lahko ustrezno izvedena dodatna strokovna pomoč, pri učnem procesu močno pomaga in jim olajša izobraževanje znotraj osnovne šole. Otroci (in starši) tako dobijo brezplačne dodatne individualne ure za pripravo njihovega otroka na nadaljnje izobraževanje.

Do letošnjega šolskega leta pa je bila odločba o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami lahko tudi odličen pripomoček za lažji prehod v srednjo šolo. Veljalo je namreč, da je bil osnovnošolcem z odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami omogočen vpis na katerokoli srednjo šolo brez omejitve.

V praksi to pomeni, da če je imela srednja šola pri vpisu omejitev, za osnovnošolca z odločbo o usmeritvi ta ni veljala. Od letos naprej (sprememba začne veljati z vpisom za šolsko leto 2019/20) pa bodo morali tudi taki kandidati dosegati najmanj 90% omejitve, ki velja za ostale bodoče dijake.