Osumljenca za Šutarjev uboj je v priporu nadomestil njegov mlajši bratranec

Pred petimi dnevi je prvi osumljenec za umor Aleša Šutarja odkorakal iz pripora, danes pa je sodišče odredilo pripor za drugega osumljenca. Novomeško tožilstvo je namreč  v kazenski preiskavi smrti Aleša Šutarja – na podlagi izjav šestih prič – sodišču podalo predlog za izdajo odredbe o hišni in osebni preiskavi. Tožilstvo je za 20-letnika predlagalo odreditev pripora, čemur je sodišče sledilo, glede zahteve o sodni preiskavi pa bodo odločali naknadno. Govorice, da v priporu nimajo pravega osumljenca, je bilo slišati že nekaj dni po nesrečnemu dogodku 25. oktobra. Poleg tega je tožilstvo od policije dopolnitev kazenske ovadbe prejelo že 12. novembra. Minila sta že skoraj dva meseca – se res ni dalo že prej preveriti izjav, ki so kazale na drugo osebo?

Na novomeškem tožilstvu so izpostavili, da kazenska preiskava zoper Sabrijana Jurkovića, ki je pred dnevi odkorakal iz pripora, še ni zaključena. Čakajo še na izvedensko mnenje inštituta za sodno medicino in na dodatno odrejeno izvedenstvo. Drugi osumljenec je Jurkovićev bratranec – informacija, da naj bi bil pravi storilec nameščen v Prevzgojnem domu Radeče, je zaokrožila že kmalu po uboju Aleša Šutarja. Prav tako, da naj bi imel v noči, ko je prišlo do nesrečnega dogodka, prost izhod.

Po nekaterih takratnih govoricah naj bi bila zamenjava namerna – ker je bil mlajši bratranec že kaznovan, se je bal, da bo dobil toliko višjo kazen. Na sodišču se je očitno izkazalo, da imajo te govorice tudi neko težo – po zaslišanju prič namreč ni bil več podan utemeljen sum, da je Šutarja udaril Jurković. Kot je pisal Dnevnik, je med sodno preiskavo več prič sodnikom zatrdilo, da je Šutarja udaril Rom Samire Šiljić.

Kot je pred dnevi pisal Dnevnik, je na sodišču pričal tudi 37-letnik, ki je dejal, da je pred lokalom videl varnostnika, ki se je pogovarjal s Šutarjem, zraven pa je bila tudi skupina Romov. Videl je, da je Šutarja s pestjo udaril Šiljić in ne Jurković. Takoj za tem se je skupina razbežala, Jurković pa naj bi »zmrznil« in malo dlje ostal na kraju zločina.

Podobno sta povedali srednješolki, ena od njiju oba osumljenca tudi pozna. Suljić je že prej razgrajal po lokalu, zunaj pa naj bi se mimo Jurkovića zapodil proti Šutarju in ga udaril. Srednješolka je povedala, da napadalec ni imel brade (kot Jurković), je pa na roki videla tetovažo. Da naj bi Šutarja v resnici udaril mlajši bratranec, sta pričala tudi dva od članov družbe obeh osumljencev.

Sledi logično vprašanje, zakaj govoric niso preverili že prej – od Šutarjevega uboja 25. oktobra sta minila že skoraj dva meseca. Sprva naj bi v uradnih zaznamkih, ki so bili priloženi Jurkovićevi ovadbi, le en zaznamek nakazoval možnost, da gre za drugega storilca. Vendar pa je 12. novembra, torej 18 dni po uboju, tožilstvo od policije prejelo dopolnitev Jurkovićeve ovadbe – da je policija od več oseb dobila informacije, da v priporu ni prava oseba. Tožilstvo je nato novo dokumentacijo posredovalo sodišču.

Zakaj se kolesje že takrat ni premaknilo, zakaj se možnosti morebitnega drugega osumljenca ni preverilo že takrat?

Na tožilstvu pojasnjujejo, da uradni zaznamki policije nimajo neposredne dokazne vrednosti. Poleg tega osebe, ki so dale izjavo, v predkazenskem postopku nimajo statusa priče. Ta status pridobijo šele pred preiskovalnim sodnikom, ko se pod zapisnik o zaslišanju še podpišejo. Šele ti zapisniki so uporabni kot dokaz, na katerega se kasneje lahko opre sodna odločba.

Tožilstvo je 12. decembra, torej mesec kasneje, prejelo poročilo o preiskavi zavarovanih kontaktnih mikro in bioloških sledi. Šele to poročilo naj bi prispevalo k temu, da se je sum usmeril drugam.  Kot so povedali na tožilstvu, so preiskavo in pripor zoper Šiljića predlagali na podlagi utemeljenega suma, izhajajoč iz ugotovitev predhodne kazenske preiskave. »Glede na to, da so bile tudi te, za priprtega obdolženca razbremenilne osebe, predlagane za zaslišanje kot priče v kazenski preiskavi, je bilo treba počakati tudi na njihove izpovedbe oziroma na zaslišanja vseh predlaganih prič v kazenski preiskavi,« so še pojasnili, zakaj naj bi se tako dolgo zavleklo.

Uradni zaznamki o izjavah prič resda nimajo dokazne vrednosti, so pa verjetno lahko zadostna podlaga za vzpostavitev utemeljenega suma. Na podlagi utemeljenega suma policija lahko od sodišča zahteva npr. hišno preiskavo, odvzem bioloških snovi ali odreditev pripora. Če je policija 12. novembra v dopolnitev ovadbe zapisala, da več prič kaže na drugo osebo, ali to ne pomeni, da je obstajal utemeljen sum proti drugemu osumljencu? Poleg tega bi tožilstvo lahko že takrat predlagalo preiskovalnemu sodniku, naj nujno zasliši ključne priče, ki so kazale na drugega storilca. Zaslišanje na sodišču bi tako postalo »veljaven dokaz« in jim s priprtjem (domnevno) pravega osumljenca ne bi bilo treba čakati do srede decembra.