Oktobrske ankete: pri podpori strankam dober mesec za NSi in SD

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Nekoliko v senci nedeljskih predsedniških volitev je POP TV objavil svojo redno mesečno anketo podpore vladi in političnim strankam, ki jo za največjo komercialno televizijo pripravlja inštitut Mediana.

Rezultati zadnje mesečne ankete so podobni nekaterim predhodnim v oktobru, ki kažejo na padanje podpore največjima parlamentarnima strankama ter pridobivanje druge koalicijske in druge opozicijske stranke, torej SD-ja in Nove Slovenije. 

Velik skok podpori NSi-ja ravno v času, ko je njihov predsedniški kandidat Janez Cigler Kralj dobil razmeroma nizko podporo na volitvah, pritrjuje tezi, podprti s podatki analize Valicona, da je dobršen del siceršnjih zvestih volivcev krščanskih demokratov taktično podprl kandidata druge stranke, Anžeta Logarja, da mu slučajno ne bi ušla uvrstitev v 2. krog, pišemo v komentarju.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi jih med opredeljenimi anketiranci Mediane 37,3 % glasovalo za Gibanje Svoboda, 22,3 % za SDS in 9,6 % za NSi. Sledijo Socialni demokrati z 9,2 %, Levica s 6,5 % in Resni.ca s 4,4 % opredeljenimi glasovi. Ostale stranke ne bi dosegle parlamentarnega praga.

Trendi kažejo, da se tudi v anketi Mediane (v nekaterih drugih pa že prej) podpora Svobodi začenja obračati navzdol. Rahlo izgublja tudi SDS, medtem ko NSi v raziskavi Mediane niha, v povprečju oktobrskih anket pa pridobiva. Podobno velja za SD, medtem ko Levica stagnira.



Iz spodnjega grafa, objavljenega na 24ur.com, je razvidna podpora posameznim strankam v preteklih dveh mesecih med vsemi vprašanimi (724), vključenimi v anketo:



Podpora dela vladi vztraja malenkost nad 50 odstotki, ne podpira je tretjina vprašanih, med politiki je najbolje ocenjen Robert Golob (3,31) pred ministrom za zdravje Bešičem Loredanom, Borutom Pahorjem in Anžetom Logarjem.

Razdelitev parlamentarnih sedežev iz povprečja oktobrskih anket


Spletna stran volilnanapoved.si, ki računa povprečje opredeljenih, sodelujočih v štirih mesečnih anketah (Valicon, Mediana za Delo, Ninamedia za Dnevnik/Večer in Mediana za POP TV), kaže na to, da bi Svoboda v oktobru, glede na volilni rezultat, izgubila 3 parlamentarne sedeže, SDS bi izgubila enega, ki bi ga pridobila NSi, enega bi pridobila SD, 2 pa Levica.



Obenem pa se, glede na aprilske volitve, medblokovska razmerja ne spreminjajo, saj se parlamentarni sedeži prerazporejajo le znotraj posameznih blokov.



Preberite še uredniški komentar volitev: Logar zmagovalec. Kučan pristrigel peruti Golobu, zdaj bi mu jih moralo še ljudstvo 
KOMENTAR: Rok Čakš
OKTOBER_Mediana_STRANKE
Čeprav podpora vladi ostaja razmeroma visoka, pa tako po meritvah Mediane kot Ninamedie pred tem že pada. Kot se je krivulja navzdol obrnila tudi Gibanju Svoboda. Ob tem ne pridobiva največja konkurenčna stranka SDS, temveč drugi stranki po poslanski moči na vsakem polu – v koaliciji SD, v opoziciji pa Nova Slovenija. Razočaranju navkljub na predsedniških volitvah ankete zadnjih mesecev kažejo, da v NSi nekaj počnejo prav, saj se jim podpora konstantno dviguje in je že na pragu tako želene meje 10 odstotkov. Na prvi pogled je to v kontradikciji z rezultatom njihovega kandidata na predsedniških volitvah, a globlje analize dobro pojasnjujejo, kako je mogoče oboje – torej visoka, naraščajoča podpora stranki in precej nižja volilna podpora njenemu kandidatu. [caption id="attachment_365251" align="alignright" width="417"] Takšen bi bil po analizi Valicona rezultat 1. kroga predsedniških volitev, če volivci ne bi glasovali taktično, temveč iskreno, oziroma za kandidata, ki jim je najbližje "po srcu". (zajem slike TV Slovenija – Odmevi)[/caption] Jasno je, da je pri velikem deležu krščansko-demokratskih volivcev v nedeljo prišlo do taktičnega glasovanja. Sicer ostajajo zvesti svoji stranki, na volitvah pa so "ziheraško" podprli kandidata druge stranke, ker so se bali, da sicer v drugem krogu ne bodo imeli ustrezne izbire. Kot je to običajno za taktično glasovanje, se krščanskim volivcem ni izšlo, saj bi se Logar v 2. krog lahko uvrstil v vsakem primeru, tudi s 17 odstotnih točk nižjo podporo, tam pa se seveda glasovnice obkrožujejo in seštevajo na novo. Cigler Kralj, ki pa se je v kampanji jasno in odločno, še bolj izrazito od lastne stranke, postavil za vrednote krščanske demokracije, pa je bil za takšno držo kaznovan s precej nizkim izkupičkom, kar je seveda slab signal za jasen javni nastop in zagovarjanje konservativnih vrednot. V stranki so se očitno ušteli v pričakovanju zrelostnega pristopa njihovih volivcev h glasovanju; taktično glasovanje je pač v resnici odraz nezrelostnega pristopa k procesu demokratičnega odločanja. Kakorkoli, praktično vzporedna anketa Mediane, analiza Valicona (desna slika o iskrenem glasovanju) ter anketa Ninamedie kažejo, da je nastop Janeza Ciglerja Kralja v predsedniški tekmi, njegovemu rezultatu navkljub, stranki koristil. Podobno velja za SD in Milana Brgleza, kjer je s tem, ko se je zanj proti Milanu Kučanu javno izpostavil, izgubljal predvsem Robert Golob. To je lahko nekakšna tolažilna nagrada za razočaranje, ki so ga ob nedeljski razglasitvi rezultatov tako v NSi kot v SD doživeli. Če bodo seveda pridobljeno znali ustrezno unovčiti v strankarski politiki.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Anketa Dela: padanju Svobode ni videti konca, pridobiva pa zgolj SD
  • 11. 12. 2023
Anketa POP TV: Nadomestni predsednik vlade najslabše ocenjeni politik v državi
  • 27. 11. 2023
Anketa Dela: beg volivcev od Goloba, dobičkarjev (še) ni
  • 13. 11. 2023