Ogorčeni odzivi na Golobovo stališče: dr. Avbelj: »Adijo pamet!« dr. Lukšič: »Še komunisti so dali več na svobodo govora«

Fotomontaža: Domovina

Že ves teden v javnosti odmeva tihi spomin na v splavu umrle nerojene otroke – letno jih je med 3.000 in 4.000, oz. za približno 190 šolskih razredov – ki ga je s protestno akcijo poteptala skupina aktivistk, med njimi tudi zdaj že nekdanja mladinska svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar.

V bran Štigličevi se je postavil inštitut 8. marec, več koalicijskih politikov in profesorjev, včeraj pa tudi premier Golob, ki je tako z najvišje vladne pozicije izrazil zaslombo vandalskim posegom v svobodo govora z obrazložitvijo, da gre za dejanje poguma in da imajo mladi svoje načine izražanja stališč, pri čemer jih je treba podpreti.

A tako v javnosti kot tudi v strokovnih krogih ta poteza žanje kritične odzive. Obenem pa je zanimivo spremljati, kako je javna RTV v večerni oddaji gostila le zagovornico splava ter Mira Cerarja, ki je pojasnjeval pravico do svobode govora, medtem ko je komercialna POPTV omogočila debato med Saro Štiglic in Uršo Cankar Soares.

Politolog in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič ocenjuje, da gre pri odzivu Roberta Goloba za pragmatično potezo podpore svojim podpornikom, t. i. civilni družbi pod vodstvom Nike Kovač, na katero je Golob tudi počakal, da se je opredelila prva, in se šele nato opredelil tudi sam.

Za vandalizem nad spominsko instalacijo se je zavzel tudi premier Golob, a šele po tem, ko je to storila Nika Kovač

Po tem, ko je Sara Štiglic v ponedeljek podirala zastavice, je predsednica republike Nataša Pirc Musar z njo prekinila sodelovanje v mladinskem posvetovalnem odboru z obrazložitvijo, da od članov odbora pričakuje, da bodo z njo delili skrb za kulturen dialog. »Tudi če se drug z drugim ne strinjamo, sem prepričana, da moramo svoje nestrinjanje izražati na dostojen način,« je zapisala na omrežju X. Na plaz kritik, ki se je posledično vsul nanjo, pa je dodala še zapis Evelyn Beatrice Hall, da četudi se ne strinja z mnenjem drugega, bo do smrti  branila njegovo pravico, da to mnenje izrazi.

A s predsednico se v tem pogledu ne razhaja samo Sara Štiglic, pač pa tudi Vid Čeplak Mencin, ki je iz odbora izstopil takoj za Štigličevo, po včerajšnji podpori Štigličevi s strani premierja Goloba, pa tudi tretji član odbora, sicer četrtni svetnik Gibanja Svoboda, Luka Hiti.

Naročniška vsebina

V inštitutu 8. marec so denimo celo prepričani, da je pravzaprav spominska instalacija Pohoda za življenje oblika tihega in sistematičnega nasilja majhne skupine ljudi, ki ga primerjajo z zažiganjem mavrične zastave, rušenje instalacije pa tako hvalevredno odpravljanje tega tihega nasilja. Predsednica strateškega sveta za boj proti sovražnemu govoru zagovornikom življenja tudi odkrito odreka pravico do svobode govora, saj izražajo nasprotovanje pravici, ki jo aktivistke zdaj že imenujejo kar »temeljna človekova pravica.«

Naročniška vsebina


Takšno stališče je včeraj v oddaji 24ur zvečer zagovarjala tudi Sara Štiglic.

Iz polja radikalnih aktivistov pa je podpora Štigličevi prešla v najvišje politične sfere, ko jo je iz Španije izrekel tudi premier Golob. »Postaviti se za temeljne svoboščine, kot je odločanje o rojstvih svojih otrok, je dejanje poguma,« je zapisal Golob in relativiziral tudi vandalsko ravnanje Štigličeve z besedami: »Mladi imajo svoje načine izražanja stališč in prav je, da jih pri tem podpremo.«

Vandalizma v dejanju ne vidi niti profesorica na FDV dr. Metka Mencin, sicer mati Vida Mencina Čeplaka, ki je skupaj s Štigličevo deloval v posvetovalnem odboru pri predsednici republike.

Igor Lukšič: Premierju »dol visi« za svobodo govora

Nasprotno pa je prepričan ustavni pravnik dr. Matej Avbelj, ki v podiranju instalacije vidi omejevanje pravice do svobode govora, in dodaja, da imajo aktivistke na voljo druge oblike nestrinjanja »ne pa tako, da se onemogoča idejnim nasprotnikom njihov način in vsebino izražanja, ki je brez dvoma ustavno varovana.« Na vprašanje, kako komentira premierjevo podporo aktivistkam, pa odgovarja, da vse skupaj žal ni vredno več nobenega komentarja razen: »Adijo pamet!«

Da premierju »dol visi za svobodo govora« ocenjuje tudi Lukšič, je prepričan, da so celo komunisti v preteklem režimu več dali nanjo kot premier Golob, ki na te zadeve gleda pragmatično, kaj mu bolj koristi. In v tem primeru mu koristi podpora »kolesarjem«, s čimer vzdržuje konflikt z Janezom Janšo, kar je še edino, kar ga drži na oblasti. »Je pa taktično spretno od SDS, da se ne pusti spustiti v to zgodbo,« je še prepričan Lukšič, ki v Golobovi potezi vidi višek cinizma ljudi, ki so v tej koaliciji začeli okušati oblast, pri čemer vzporednice povleče z nekdanjo LDS, ko je bila v podobni situaciji. V metodah aktivistk pa bi lahko prepoznali podobne metode kot v zgodnjih fazah fašizma.

Profesor in kolumnist dr. Žiga Turk opozarja, da bi bilo zelo narobe, če bi pri podrtih zastavicah ostalo. »Fizično poseganje v mirno protestiranje bi se splačalo. Motenje protesta bi bilo nagrajeno. Tisti bolj netoleranten, tisti bolj nasilen, bi spet zmagal.« In pritrjuje potezi predsednice republike, v odzivu premierja pa vidi »zatekanje k ideološkim provokacijam, ko mora preusmeriti pozornost s kakšne šlamastike ali izostanka rezultatov.«

Obregne pa se tudi ob izbor svetovalcev predsednice republike, ki so daleč od reprezentativnega vzorca mladine. V svetu bi pričakoval tudi mlade, ki služijo kruh z delom, so podjetniki, kmetje, skrbijo za stare starše. »Če bi predsednica v mladinskem odboru imela tako mladino, ji ne bi bilo potrebno nikogar menjati in nihče ne bi odstopil. No, zdaj ima priložnost izbrati drugače,« zaključi dr. Turk.

Na svobodo govora je včeraj v oddaji Odmevi opozoril tudi ustavni pravnik in nekdanji premier dr. Miro Cerar: »Vsak ima pravico, da na miroljuben način javnosti sporoči svoje mnenje tudi o ustavnih pravicah.«

V soboto Pohod za življenje

Premierjeva izjava dviguje napetost pred jutrišnjim Pohodom za življenje, ki se bo ob 9.30 začel na Prešernovem trgu pod naslovom Življenje je zakon! Nastopajoči bodo opozorili na negativne posledice splava, tudi s pričevanjem žene, ki za seboj ima umetni splav in te posledice nosi. Izrazili bodo tudi nasprotovanje uzakonitvi evtanazije in se sprehodili po ljubljanskih ulicah.

Protishod pa zamaskiranih in oblečenih v črno pa sklicuje tudi Sara Štiglic, prav tako jutri v Ljubljani.

Oglejte si Vročo temo o puljenju zastavic in pohodu za življenje z Uršo Cankar Soares in Urbanom Šifrarjem:
KOMENTAR: Peter Merše
Nekaj je, ko v svobodo izražanja posegajo nevzgojene mladenke, drugo pa, ko vanjo posega predsednik vlade

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike