Odmev tedna: Naslednja glava, ki pade zaradi zdravstva, je lahko samo Golobova

S tem, ko je bil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan odstopljen, se je kot naslednja v vrsti glav, ki bi jih lahko odneslo zdravstvo, postavila glava premierja Roberta Goloba, ki je začasno prevzel vodenje tega ključnega resorja, že pred tem pa je zdaj že nekdanjemu ministru odvzel vodenje zdravstvene reforme.

Slednja vedno bolj zamuja predvidene časovnice, podobno kot tudi druge reforme, ki ne samo, da zamujajo, tudi ko se pojavijo, so običajno slabo pripravljene in uvajajo predvsem nove dajatve in obremenitve, brez konkretnih načrtov, kaj bodo dejansko trajnostno lahko ponudile. Tako je zakonodajno pravna služba raztrgala zakonodajo o dolgotrajni oskrbi, nove davke pa naj bi prinesel tudi osnutek pokojninske reforme.

A to, da bi njegova glava utegnila biti naslednja, kot se zdi, premierja Goloba niti najmanj ne moti. Zelo aktivno si namreč pripravlja jasli v energetiki, kamor se najverjetneje namerava vrniti po premierski avanturi in kjer si pripravlja megleno paradržavno monopolno ureditev, ki bo omogočala privatizacijo dobičkov in nacionalizacijo izgub v sektorju, kjer se bodo v prihodnje obrnile izjemne vsote denarja. Razmere bodo tako zanj bistveno boljše, kot so bile pred vstopom v politiko, da si bo lahko obnovil prihranke, v katere trenutno zajeda, ker ne more preživeti s premiersko plačo.

Medtem ko slovenska vladna koalicija rahlja omejitve za postavljanje sončnih panelov v naravi, pa Evropski parlament s tesno večino sprejema uredbo o obnovi narave, ki bo v tej isti naravi močno otežila kmetovanje, torej dejavnost, ki jo je skozi zgodovino ohranjala. In ohranjala tudi prehransko varnost Evrope, za katero mnogi svarijo, da je s temi ukrepi ogrožena.

Izvedeli smo tudi, da je Urad za preprečevanje pranja denarja na domnevno sumljiv način v času prejšnje vlade brskal po transakcijskih računih nekaterih medijev in drugih ključnih osebnosti, tudi denimo predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Sajeta ter Zavoda Iskreni, ko je ta še bil izdajatelj medija Domovina, kar je primerljiva praksa delovanja določenih preiskovalnih komisij, ki so prav tako namenjene brskanju po zaupnih dokumentih nekaterih medijev.

Žal se niti na domača sodišča ne gre več dobro zanesti, saj je poročilo Sveta Evrope pokazalo, da je Slovenija druga najslabša članica tako po številu primerov, ki jih sodišče obravnava na milijon prebivalcev, kot tudi po uspehu na sodišču, kjer se je v 92 % primerov izkazalo, da so bile pritožnikom kršene človekove pravice. Pravnik dr. Matej Avbelj pa ob tem opozarja še na zaskrbljujočo razgradnjo slovenskega Ustavnega sodišča.

Na vrhu zveze NATO so medtem dosegli dogovor, da bo Švedska lahko vstopila v zavezništvo. Turčija in Madžarska morata pristop Švedske le še ratificirati, vendar naj bi to storili v prihodnjih mesecih. Zeleno luč, čeprav z bistveno daljšim rokom, pa je dobila tudi Ukrajina, ki se bo NATU prav tako lahko pridružila, vendar šele, ko bo na njenem ozemlju končana vojna.

To je bil zadnji Odmev tedna pred letošnjim poletjem. Ekipa ustvarjalcev si bo zdaj vzela nekaj tednov odmora, z oddajo pa se znova vračamo konec avgusta.

Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sva teden za vas komentirala Rok Čakš in Peter Merše.