Odhajajoči predsednik "še zadnje stvari postavlja na pravo mesto": Red za izredne zasluge po 16 letih pri Pučnikovih

Peter Merše
Foto: Twitter profil Predsednika republike Boruta Pahorja
POSLUŠAJ ČLANEK
V predsedniški palači je predsednik republike Borut Pahor Gorazdu Pučniku, sinu pokojnega očeta slovenske države, Jožeta Pučnika, vročil red za izredne zasluge, ki ga je Pučniku posthumno že leta 2006 podelil nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek. Takrat ga družina ni sprejela, danes pa so razmere drugačne.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, Pahor v zadnjih dneh mandata postavlja na svoje mesto stvari, ki tam še niso bile, vnema pa je morda še toliko večja ob zavedanju, kdo bo za njim prevzel predsedniško funkcijo. Pučnik si odlikovanje vsekakor zasluži, o njem pa bi veljalo spregovoriti kaj več, saj je v javnosti premalo poznan glede na zasluge, ki jih ima pri vzpostavljanju slovenske državnosti.

Predsednik republike je danes v predsedniški palači Gorazdu Pučniku in njegovi družini izročil red za izredne zasluge njegovega očeta dr. Jožeta Pučnika za njegov življenjski prispevek k demokratizaciji, osamosvajanju in mednarodnemu priznanju Slovenije.

https://twitter.com/BorutPahor/status/1604865652971671552

Kot je za Domovino povedal Gorazd Pučnik, je bila izročitev želja predsednika Pahorja, ki je s to gesto naredil predsedniško dejanje. »Skuša razumeti ljudi, ene in druge. Vidi preko tega, da bi bili na eni strani samo angeli in na drugi samo hudiči. Kljub temu, da sta bila z očetom v 90-tih na nasprotnih političnih bregovih, je bil vedno zelo objektiven in razumljiv,« je ocenil držo Pahorja.

Odločitev za sprejem posthumnega odlikovanja je tako tudi neke vrste priznanje Pahorju za njegovo držo. V odnosu do Jožeta Pučnika je bil zelo skrben in dosleden. Po njem je dal poimenovati tudi eno izmed dvoran v predsedniški palači.

Odlikovanje je namreč že leta 2006, tudi tedaj posthumno, Pučniku podelil zdaj že pokojni dr. Janez Drnovšek, ko je sam opravljal funkcijo predsednika republike. Pučnikova družina je takrat ocenila, da je bilo odlikovanje uporabljeno v notranjepolitične namene, izvajali pa so ga akterji, ki so bili na tem področju prisotni že dolga leta in za časa njegovega življenja niso znali izraziti takšnega spoštovanja.

»Kot družina spoštujemo, da je pravica in dolžnost tistega, ki je na takšni poziciji, da podeli takšno priznanje. Hkrati pa je tudi pravica družine, da tega ne sprejme. Takrat se nam je zdelo, da je to neprimerno, in smo to tudi izrazili. To je bila za časa življenja tudi pozicija mojega očeta,« je še povedal Pučnik in izrazil upanje, da bo tudi ta gesta pripomogla k preseganju razlik med Slovenci.

Današnja izročitev odlikovanja Pučnikovim je že drug tovrsten dogodek v zadnjem tednu. Pahor je prejšnji teden namreč vrnil odlikovanja šestim osamosvojiteljem, Janezu Janši, Dimitriju Ruplu, Lojzetu Peterletu, Igorju Bavčarju, Francetu Bučarju in Jelku Kacinu, ki so jih prejeli leta 1992, nato pa leta 1993 protestno vrnili, saj sta bili enaki odlikovanji podeljeni tudi Ljubu Bavconu in Janku Pleterskemu, ki sta soustvarjala jugoslovanski komunistični represivni aparat in bila odkrita nasprotnika slovenske samostojnosti.

Čeprav sta se oba dogodka pripravljala praktično vzporedno, pa sta se dogajala neodvisno drug od drugega med seboj nista povezana. "Vzroki so podobni, ni pa bilo nobenega dogovarjanja ali česa podobnega," pojasni Pučnik, ki doda, da to potrjuje več ljudi podobno razmišlja.

Vir foto: Twitter predsednika republike


Ponovna izročitev zlatega častnega znaka svobode osamosvojiteljem: Kučan je odlikovanje razvrednotil, Pahor pa na novo ovrednotil


Obe dejanji prihajata ob koncu mandata predsednika Pahorja, ki bo v petek ključe predsedniške palače predal Nataši Pirc Musar. Slednja je bila tako kot tudi del leve politične in medijske scene kritična do Pahorjevega vračanja odlikovanj osamosvojiteljem.

Spregledani oče slovenske države


»Ne samo meni, celotni družini to veliko pomeni. Celotna družina je vedno stala ob očetu. Ne samo zadnjih trideset let, tudi prej, ko je bilo veliko težje. Brez takšne družine bi težje, ne rečem, da ne bi, ampak bi težje zdržal vse, kar se mu je dogajalo. Mi ga cenimo, lepo pa je, ko to opazijo tudi predstavniki države,« še za Domovino še povedal Gorazd Pučnik.



Jože Pučnik je bil rojen 9. 3. 1932 v Črešnejvcu pri Slovenski Bistrici v katoliški družini, ki je med drugo svetovno vojno podpirala Osvobodilno fronto, kar pa mu kasneje ni kaj dosti koristilo, saj je že zelo mlad zaradi svojega svobodoljubnega in uporniškega značaja prišel navzkriž s komunistično oblastjo, ki jo je že v dijaških letih grajal v svojih člankih. Zaradi tega mu oblast ni dovolila opravljanja mature, ki jo je kasneje, po opravljeni vojaščini, lahko opravil zasebno.

Pučnik je ostal kritičen tudi kasneje, ko je bil leta 1958 zaradi člankov v reviji 57 obsojen na 9 let zapora. Po mučenju z ledeno vodo, pretepanju, mrazu in samici je bil leta 1963 pogojno izpuščen, a uporniški duh v njem ni bil zlomljen. Že leta 1964 je znova objavil kritiko jugoslovanske kmetijske politike, zaradi česar si je prislužil še dve leti zapora.

Ker ni imel druge izbire, je leta 1966 emigriral v Nemčijo, kjer je ob težaškem delu znova študiral, saj mu slovenska oblast ni izdala potrdila o opravljeni diplomi. Leta 1971 je tudi doktoriral. Ko so razmere dopuščale, se je vrnil v Slovenijo, kjer je vodil prizadevanja za osamosvojitev ter soustanovil koalicijo demokratičnih strank imenovano DEMOS, ki jo je sam tudi vodil.

Po dogovoru je vodenje Demosove vlade po volitvah leta 1990 prepustil Lojzetu Peterletu, saj so Krščanski demokrati znotraj Demosa zbrali največ glasov. Sam se je potegoval za mesto predsednika republike, a je ob umazani kampanji proti njemu izgubil. Kasneje se je kot poslanec prizadeval za narodno spravo in popravo krivic storjenih po 2. svetovni vojni. Umrl je 11. januarja 2003.


dr. Rosvita Pesek: dr. Pučnik je v izobraževanju popolnoma spregledan


Red za zasluge. Foto: Twitter profil Predsednika republike Boruta Pahorja


Slovencem najbolj v spominu ostaja po izjavi »Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo!«, ob razglasitvi rezultatov plebiscita, pove avtorica knjige o Pučniku, dr. Rosvita Pesek. »V tistem trenutku je Pučnik dobil poplačan ves trud. Njegovo največje zadoščenje je bilo, da so Slovenci s tako veliko večino in zanosom potrdili to, kar je sam vedno sanjal.

Prva misel, ki bi se Slovencem morala utrniti ob misli na dr. Pučnika, pa je: »Imeti domovino rad in vse narediti zanjo, ne glede na to, kako grda je bila do tebe,« je prepričana Peskova, ki ugotavlja, da ostaja Pučnik v izobraževanju popolnoma spregledan. »Praktično se ga ne omenja, ker ni imel formalnih funkcij oblasti, čeprav je bil predsednik Demosa in si zasluži naziv oče slovenske države,« še dodaja. Bil je med tremi najpomembnejšimi ljudmi, odgovornimi za samostojnost Slovenije. Ob tem dodaja, da razume predsednika Pahorja, ki Pučnika imenuje »nestor«, torej starosta, najmodrejši v skupini.

Ugotovitvam Peskove pritrjujejo tudi izsledki raziskave, ki je bila na to temo opravljena za Domovino ob 30-letnici Slovenije. Pučnika je med tri najpomembnejše osamosvojitelje naštelo le 23 % vprašanih, samo 9 % na prvo mesto. Pred njim kraljujeta Milan Kučan (63 %) in Janez Janša (45 %). Prav tako velika večina anketiranih meni, da je osamosvojitvi v šoli posvečene premalo pozornosti.

KOMENTAR: Peter Merše
Urediti še zadnje stvari, preden nastopi predsednica
Mandata še ni končal, pa nam je že jasno, da bomo Boruta Pahorja v predsedniški palači še kako pogrešali. Tega se verjetno zaveda tudi sam, zato skuša v zadnjih dneh urediti in, kot se je izrazil sam, na pravo mesto postaviti še zadnje stvari, ki jih zmore. Seveda ostaja še mnogo tega, kar je za postoriti, a glede na signale, ki jih daje bodoča predsednica, kaže, da bodo te stvari naslednjih pet let bolj stale na mestu, če bomo imeli srečo, ali pa šle v napačno smer. Zato ne čudi, da se Pahorju kar malo mudi. Bolj kot bi se mu, če bi ga nasledil kak spravljivejši, zmernejši in do vrednot slovenske države bolj razumevajoč naslednik.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023