Obljube novega predsednika Mileia skozi oči argentinskih Slovencev: "Še vedno je možno, da je to močna politična prevara ali manipulacija.”

Javier Milei, anti establišment politik, ki je nedavno zmagal na argentinskih predsedniških volitvah, je sprožil intenzivno polemiko z radikalnimi, provokativnimi političnimi predlogi in izjavami. 

Zaradi tega so številni kritiki samozvanega "anarhokapitalista" in njegovo kandidaturo označili za "skok v prazno". Zdaj se mnogi sprašujejo, kako se bodo njegova politika in prepričanja soočila s preizkušnjo realnosti. 

Javier Milei se sooča z gospodarstvom s trimestno inflacijo in naraščajočo revščino, zato je obljubil radikalne ukrepe, vključno z dolarizacijo gospodarstva in zaprtjem centralne banke. "Model dekadence se je končal, ni več poti nazaj," je dejal Milei v kljubovalnem govoru po objavi rezultatov, hkrati pa priznal izzive, s katerimi se sooča. "Čakajo nas ogromne težave: inflacija, pomanjkanje dela in revščina," je še povedal. "Razmere so kritične in ni prostora za mlačne polovičarje." 

Inflacija in dolarizacija 

Milei je predlagal dolarizacijo gospodarstva in odpravo argentinske centralne banke kot strategijo za "ubijanje" hiperinflacije. To bi pomenilo, da bi ameriški dolar postal nacionalna valuta namesto argentinskega pesa.  

A ena od ovir pri tem je, da bi za opustitev centralne banke in pretvorbo ameriškega dolarja v zakonito plačilno sredstvo potrebovali odobritev argentinskega kongresa in morda celo spremembo ustave. Čeprav je Milei prepričljivo osvojil predsedniški položaj, je njegovo gibanje Libertad Avanza (Napredek svobode) komajda tretja največja politična sila v kongresu. 

Nekateri ekonomisti se tudi sprašujejo, ali so njegovi načrti izvedljivi, češ da bi oslabili sposobnost njegove vlade za upravljanje domače denarne politike. Če bi imeli ameriški dolar kot argentinsko valuto, bi politika obrestnih mer dejansko ostala v rokah ameriške centralne banke. Argentinsko gospodarstvo bi bilo bolj občutljivo na zunanje pretrese, ki bi vključevali ameriški dolar, na primer na nenadne dvige cen nafte in uvoza goriva, kar bi lahko notranje prilagajanje v državi naredilo še bolj boleče. 

Milei je sam priznal, da bi njegov recept za gospodarsko stabilizacijo "prilagoditve šoka" dejansko lahko trajal do dve leti, da bi znižal inflacijo. "Reči karkoli drugega je laganje," je dejal. 

Sodelovanje s komunisti 

Pred izvolitvijo je Milei nakazal, da bi lahko zamrznil vezi z Brazilijo in Kitajsko, dvema glavnima trgovinskima partnericama Argentine, z utemeljitvijo, da "ne bo sklepal paktov s komunisti". Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je že opozoril, da bi bila "velika zunanjepolitična napaka", če bi Argentina prekinila vezi z državami, kot sta Kitajska in Brazilija.  

Strokovnjaki pa so podvomili v modrost razgradnje odnosa, ki je očitno prinesel koristi Argentini, in ne samo zato, ker je Kitajska glavni trg za argentinsko sojo, meso in žita. Kitajska je prav tako pomagala podpreti argentinske finančne rezerve z velikim dogovorom o zamenjavi valut – pomembno podporo državi, ki je že močno zadolžena pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF). 

Nekaj dni po volitvah se zdi, da večji prelom odnosov ni načrtovan. Novoizvoljeni predsednik je prejel osebno pismo s "čestitkami in dobrimi željami" kitajskega predsednika Xi Jinpinga, sam Milei pa se je Xiju zahvalil na družbenih medijih. 

Diana Mondino, ki jo je Milei izbral za zunanjo ministrico, je prav tako zavrnila kot "neumnost" vse namige, da bi prišlo do prekinitve trgovinskih odnosov s Kitajsko ali Brazilijo. 

Uravnoteženje ideoloških razlik, pragmatičnih premislekov in potrebe po doseganju soglasja bo opredelilo uspeh Mileijeve administracije 

“Vzpon Javierja Mileija na predsedniški položaj izhaja iz sotočja dejavnikov, ki so vplivali na široko nezadovoljstvo z vladajočo koalicijo. Gospodarska recesija, za katero sta značilni naraščajoči inflacija in stopnja revščine, je Mileiju zagotovila plodna tla za izkoriščanje javnega nezadovoljstva,” razlaga Juan Cruz Díaz, generalni direktor skupine Cefeidas v Buenos Airesu.  

Prepričan je, da se bo Milei soočal z izzivom krmarjenja po politično zapleteni pokrajini, ki zahteva doseganje soglasja. Na področju gospodarske politike Milei obljublja hitro izvedbo predlogov in reform ter zagovarja pristop šok terapije. To dodaja posebno razsežnost njegovemu predsedovanju, saj nakazuje proaktivno in odločno ukrepanje za reševanje gospodarskih izzivov. Vendar odpor socialnih in delavskih gibanj ter politična opozicija predstavljata izzive. “Uravnoteženje ideoloških razlik, pragmatičnih premislekov in potrebe po doseganju soglasja bo opredelilo uspeh Mileijeve administracije na mednarodnem prizorišču in pri gospodarskih reformah,” zaključuje. 

Argentinski Slovenci: Morali bomo videti, a izbire pravzaprav ni bilo

Argentina bo prvič v zgodovini imela strogo liberalnega (v ekonomskem smislu) predsednika, ki samega sebe celo označuje kot anarho-kapitalista in ki sledi Avstrijski šoli, je za Domovino dejal profesor filozofije v Buenos Airesu Martin Sušnik. 

“Nad njim so se navdušili mnogi mladi zaradi njegovega disruptivnega sloga (lahko bi rekli, da gre za svojevrsten revolucionaren značaj, vendar desničarski), prav tako pa tudi konservativci, ki nasprotujejo sodobnemu levičarskemu progresivizmu – med njimi seveda tudi tisti, ki so v prvotnih volitvah volili za Macrijevo kandidatinjo Bulrich, ki je končno skupaj z Macrijem podpirala Mileia proti Peronizmu. Prav tako pa sta seveda pomagala neuspeh sedanje vlade Alberta Fernandeza in splošno razočaranje nad običajno politiko,” je dejal Sušnik. 

Zdaj bo treba videti, katere obljube bo Milei lahko dejansko uresničil, saj ima v parlamentu zelo omejeno število lastnih predstavnikov, nima lastnih guvernerjev v provincah, poleg tega je 44 % prebivalstva (s sindikati vred) v očitnem nasprotju z njegovimi predlaganji, zaključi Sušnik. 

Da njegova izvolitev za Argentino pomeni možne spremembe, pa je za Domovino dejal Damijan Ahlin, vodja Slovenske kulturne akcije. Zakaj je do tega prišlo? “Slika je še vedno motna. Na hitro pogledano z zdravo kmečko pametjo brez globlje analize bi si človek lahko mislil, da se dogaja neke vrste premik. Dejstvo je, da je tudi nižji sloj – se pravi tisti, ki v glavnem živi od davkoplačevalcev – vsega naveličan, in mislim, da je ravno na teh temeljih prevladal ta občutek do zaželene spremembe. Sicer pa, še vedno je tudi možno, da je to močna politična prevara ali manipulacija.” 

Kot situacijo vidi sam, je država razdeljena v dvoje, kar naredi vsako spremembo toliko težjo. Po desetem decembru se bo videlo, če se bodo lahko besede, želje, namere oziroma obljube izvršile ali ne in do katere mere. “Do takrat bo sedanja vlada prav gotovo storila vse mogoče, da bo pustila državo v najslabšem možnem položaju.” 

Slovenska skupnost je glede argentinske politike raznolika, pred leti so bili povprečno v veliki meri za stranko PRO, čeprav obstaja tudi del Slovencev, ki se čutijo varne pri Peronizmu, en del mladih pa celo v Kirchnerismu, opisuje Ahlin. “Tokrat je bilo veliko dvomov. Za ministra Massa vsi vemo, kako in kaj, bile bi brez dvoma nadaljevanka in pospešitev nesposobnega vodstva in kultura nedela, Mileija pa ne poznamo dovolj, in to je bila edina možna izbira.”