Obiskovanje šole je prvi pogoj, da se razmere z romsko problematiko spremenijo

V zadnjem času je romska problematika vse bolj pereča. Ko smo se pred časom pogovarjali o nasilju v šolah, nas je zanimalo tudi, ali bi se težave romske problematike spremenile, če bi otroci hodili v šolo. “Absolutno. Romski otroci so samo otroci, ki morajo tako kot vsi ostali hoditi v šolo. Tukaj se učijo multikulturnosti, sprejemanja drugačnosti, sobivanja,” je zatrdila Predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič, ki je prepričana, da je to prvi pogoj, da se razmere z romsko problematiko spremenijo.

Predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič je poudarila, da so romski otroci bistri in sposobni, tako kot vsi drugi. Morda samo nimajo priložnosti spoznati, da imajo v življenju tudi druge možnosti. “Otrok je sam po sebi zelo prilagodljiv in učljiv, v Prekmurju je integracija Romov v skupnost zelo dobro uspela, upam da se to ne bo pokvarilo. Situacija na Dolenjskem pa je posledica tega, da je bilo posameznikom preveč dopuščeno,” je še poudarila, da je to njeno osebno mnenje, vsekakor pa drži, da morajo biti temeljna pravila enaka za vse. “Če otrok ne hodi v šolo, naj staršem ne dajo socialnega dodatka, pa bodo hitro vsi hodili,” je še pripomnila na vprašanje, kako bi se lahko doseglo, da bi starši romske otroke pošiljali v vrtce in šole.

Ko je nekdo brez možnosti, ni daleč od tega, da najde rešitev v kaznivih dejanjih

V Strokovnem centru Malči Beličeve imajo veliko romskih otrok, pokrivajo namreč celotno področje do Novega Mesta. Ali je integracija sploh možna, je težko vprašanje – gre za to, da je celoten sistem vrednot drugačen, kultura je drugačna. “Otroka se vzame iz družine, če je tam dosti nevarnosti. Otroci se potem v centru socializirajo, nudimo jim raznorazne možnosti, ki jih v svojem okolju nimajo, navadijo se na drugačne stvari. Taki otroci pogosto niti nimajo stika s svojim okoljem, preko CSD-ja stike včasih prepovejo,” je v.d. ravnateljice Tatjana Pleško Zalar pojasnila, kako poteka postopek. Otroka se po določenem času odpelje v domačo vas, želi si videti, kje je doma. Zgodi se, da mu je tam potem vse tuje, ne bi se želel vrniti v domače okolje. “Vendar pa je vprašanje, kakšne druge možnosti sploh ima, da bi lahko prosperiral v našem okolju,” se zamisli Pleško Zalarjeva. Romski otroci so zaradi nespodbudnega domačega okolja tudi v šoli pogosto v zaostanku – večinoma obiskujejo šole s prilagojenim programom. “Kako lahko tak mladostnik, ki nima kam, ker je domače okolje neustrezno in ima povrh vsega še polno travm,  brez druge podpore zaživi popolnoma samostojno življenje,” pravi, da ne ve. Je pa to po njenih besedah recept, da mladi postanejo brezdomni. In ko je nekdo tako brez možnosti, ni daleč od tega, da najde rešitev v kaznivih dejanjih.

Za dolgoročno rešitev romskih vprašanj je treba doseči, da bodo Romi otroke pošiljali v vrtce in šole

Udeleženci pogovornega omizja, ki ga je v četrtek zvečer v Kočevju pripravil občinski odbor stranke SDS, so si bili enotni, da je treba poskrbeti za to, da bodo za vse veljala enaka merila - tako za Rome, kot za vse ostalo prebivalstvo. Za to pa so nujne tudi zakonske spremembe. Na temo romske problematike in nezakonitih migracij so se pogovarjali predsednik SDS Janez Janša, nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs, nekdanji generalni direktor policije in državni sekretar na notranjem ministrstvu Anton Olaj ter kandidat SDS za kočevskega župana Robert Tomazin. "Dokler družba ne doseže, da Romi pošiljajo otroke v vrtce in šole, se težava samo povečuje," je Janša opozoril, da se je v številnih evropskih državah izkazalo, da se romska vprašanja rešuje uspešno le v primeru, če se začne na začetku - torej pri vrtcu in šoli.  "Izkušnje kažejo, da se Romi obnašajo racionalno. Če niso stimulirani, otrok ne pošljejo v šolo," se je Olaj strinjal z Janšo, da je rešitev tudi v omejitvi socialnih pravic, če Romi svojih otrok ne pošiljajo v vzgojne in izobraževalne ustanove. Olaj je tudi izpostavil, da obžaluje, da so v Državnem zboru zavrnili paket zakonov, ki ga je pripravilo 11 občin jugovzhodne Slovenije in Posavja. Opomnil je, da pri teh vprašanjih ne gre za leve ali desne, rešitev si želijo vsi. Nekdanji notranji minister težavo vidi v tem, da se zakonodaje ne izvaja. "Dokler policija ne bo začela bolj intenzivno zasegati nedovoljenega orožja in mamil v romskih naseljih, toliko časa ne moremo računati, da bo tam prevladalo zdravo jedro, ki zagotovo obstaja," je opozoril Hojs. Pogoj za uspešno reševanje romskih vprašanj pa je vsekakor tudi to, da pravila v družbi veljaj enako za vse. "Zadeve so se v zadnjem času stopnjevale prav zato, ker se je uporabljalo dvojna merila - za Rome so veljala ena, za vse ostale pa druga. Na ta način pridemo v začaran krog in položaj, ko se konflikti vrstijo," je še opozoril Janša.

Pogovorni večer v Kočevju: "Kočevska ne bo več stičišče nelegalnih migracij in romske problematike".
Hvala za udeležbo in številna vsebinska vprašanja. pic.twitter.com/JfTqMabex1

— SDS (@strankaSDS) October 2, 2024