Ob 60-letnici Gibanja Pot: človek išče svežino Cerkve, ki jo lahko živi v odnosu z Bogom in skupnostjo

Gibanje Pot, katerega začetnik je bil pokojni duhovnik Vinko Kobal, je v minulih dneh praznovalo 60-letnico obstoja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z duhovnikom Tomažem Kodričem, ki je dejavno vpet v delovanje gibanja.

Začetek Gibanja Pot je bil po besedah našega sogovornika Tomaža Kodriča odgovor na znamenja časa, ki so bila povezana z drugim vatikanskim koncilom. Številni so tedaj želeli uresničiti novo duhovnost – cerkvenost, združeno v občestvu. »Vinko Kobal se je ozrl po svetu, po različnih gibanjih in pogledal, kako odgovarjajo na izzive časa. Najprej se je seznanil z Marijino legijo in Marijinim delom. Dobil je nekaj dobrih namigov, a ni bil povsem zadovoljen, zato je iskal naprej. Ko je spoznal italijansko gibanje Občestvo in osvoboditev ter poljsko gibanje Luč in življenje, je dobil spodbude in odkril, da je to pot, ki v Cerkvi na Slovenskem omogoča nekaj svojskega.«

»Temeljni poudarek gibanja je osebno srečanje posameznika s Kristusom, nato pa gradnja osebne vere v skupnosti,« pravi Kodrič in dodaja: »To dvoje je med seboj zelo povezano. Tudi v današnjem času vidim priložnost. Svežina Cerkve, ki jo lahko živimo v osebnem odnosu z Bogom in skupnostjo, je danes nekaj, kar človek išče. Pri tej odločitvi mu je treba pomagati.«

Tedni duhovnosti

Gibanje je najbolj prepoznavno po tednih duhovnosti v Stržišču, čeprav to zdaleč ni vse, opozarja Kodrič. Program tednov duhovnosti je oblikovan v štiriletnem ciklusu, sestavljajo pa ga teme: srečanje, znamenje, daritev in zaveza.

Program tednov duhovnosti je oblikovan v štiriletnem ciklusu, sestavljajo pa ga teme: srečanje, znamenje, daritev in zaveza.

Letošnja tema je bila srečanje, zato so spregovorili o različnih vidikih človeškega srečevanja. »Najprej o temeljni zamisli Boga, da je človek bitje srečanja, iz česar raste kot osebnost. Samo v srečevanju in povezovanju z ljudmi, srečanju s stvarstvom in ne nazadnje tudi z Bogom ter samim seboj človek raste v zdravo osebnost,« je jasen sogovornik.

»Tema znamenje nas uči, da ko se človek sreča, mora prepoznati tudi znamenja, ki ga nagovarjajo. Zato je pomembno, da imamo razvit verski čut prepoznavanja in branja znamenj,« razloži Kodrič in nadaljuje: »Pot človeka od srečanj preko znamenj vodi do poklicanosti k darovanju. Preprosto odkrijemo, da se moramo v življenju za nekaj odločiti in to podariti. Smisel človeške sreče je prav v podarjanju. Samo odkriti ni dovolj, zato imamo še četrto temo, to je zaveza. Pomembno je, da se k velikemu spoznanju zavežemo z zaobljubo bližnjemu, Bogu ter samemu sebi in da se te obljube držimo.«

Poleti v Stržišču pestro

Kot gibanje se nikoli niso želeli preštevati. »Številke, koliko nas je, ni, vsakdo je dobrodošel.« V zadnjih letih, ko je v Cerkvi na Slovenskem večja ponudba duhovnih vaj, se na tednih duhovnostih v Stržišču zbere med 120 in 150 udeležencev. Letos so tri tedne duhovnosti pripravili za dijake, enega za študente in mlajše izobražence ter enega za birmance, poleg tega pa še dva podaljšana vikenda – enega za zakonce, drugega za pare.

Zanimalo nas je tudi, kako se je Kodrič osebno srečal z gibanjem in kaj mu to pomeni danes: »Moja zgodba se je v gibanju začela ob koncu sedmega razreda osnovne šole, ko so me župnik in starši povabili, naj grem na dneve zbranosti. Veliko zaslugo imajo mladi, ki so me po kočani osnovni šoli spet povabili na tedne duhovnosti, ki so me zaznamovali. Od takrat sem povezan z gibanjem Pot. Skozi vsa srednješolska in študentska leta sem bil redni udeleženec tednov duhovnosti. Veliko sem prejel predvsem na poti osebne vere in odločitve za Kristusa, pa tudi na področju svežega pogleda na pomen Cerkve. Cerkev ni samo toga institucija, ampak je postala moj dom, zato se čutim odgovornega, da to po svojih močeh in darovih živim. Ko sem postal duhovnik, je bilo jasno, da to, kar sem prejel, smem in moram dajati naprej – 30 let duhovništva je torej tudi 30 let z gibanjem Pot,« sklene Tomaž Kodrič.

Veliko sem prejel predvsem na poti osebne vere in odločitve za Kristusa, pa tudi na področju svežega pogleda na pomen Cerkve.

Praznovanje 60-letnice

Avtor zapisa je Jure Peršolja.

Stržiške tedne duhovnosti in dneve zbranosti iz leta v leto zaključimo s skupnim zahvalnim srečanjem pri nebeški Materi na Sveti Gori. Letošnje srečanje, ki je bilo 24. avgusta, je bilo zaznamovano tudi s praznovanjem 60 let tednov duhovnosti, katerih začetnik je duhovnik Vinko Kobal, ustanovitelj Gibanja Pot.

Udeleženci tednov smo se skupaj zbrali pri naši svetogorski Materi, da se zahvalimo za vse, kar nam je bilo od Boga darovano letos, ko smo odkrivali pomembnost srečanja in srečevanja z Bogom, bližnjimi, sami seboj in celotnim stvarstvom ter za vse milosti na poti 60 let.

Na Sveti Gori smo se prvi zbrali že opoldan v kapeli prikazanja in skupaj zapeli angelovo čaščenje. To ni navadna molitev, temveč je spomin odločilnega srečanja v zgodovini človeštva, ko je Marija izrekla svoj DA in s tem odprla vrata odrešenju. Po petju je sledila še kratka kateheza duhovnika Tomaža, ki ji je sledil vstop v delo po tednih. Tako smo se udeleženci namestili okrog bazilike in začeli ustvarjati program za mašo.

Tukaj nastopi predzgodba, ki sega v mesec maj. Priprave na praznovanje 60 let tednov duhovnosti so se začele že takrat. Razmišljali smo, kaj bi podarili našim duhovnikom, ki se toliko trudijo – bodisi v domačih župnijah bodisi v Stržišču. Izoblikovala se je ideja o mašnih plaščih. S pomočjo sester Corpus Christi smo na Poljskem naročili mašne plašče, ki na sebi nosijo poseben motiv: Marijin vitraž, ki v Stržišču krasi okno v dvorani. To je naše prepoznavno znamenje, drugo pomenljivo sporočilo pa je v delcih, ki sestavljajo vitraž. Tedne duhovnosti lahko primerjamo z vitražem, ki še ni dokončan, saj mi vsako leto dodajamo nove delčke in njegova podoba bo dokončana šele v nebesih.

Praznično bogoslužje je ob somaševanju »stržiških« duhovnikov vodil koprski škof Peter Štumpf. Praznovanje smo začeli z blagoslovom mašnih plaščev, ki so si jih potem duhovniki oblekli. Udeleženci tednov duhovnosti in dnevov zbranosti so poskrbeli za pestro sodelovanje. Močno se nas je dotaknil tudi nagovor škofa Petra, ki je v navezavi na Marijin vitraž dejal: »Priznam, da mi je lepo, ker vidim, da imate ob Jezusu radi tudi našo nebeško mater Marijo. Vitraž, ki ga sam sicer še nisem videl v živo, vas v Stržišču spominja na Devico Marijo, ki je znala prebrati božja znamenja, ki se ni ustrašila srečanja s poslancem Boga, angelom Gabrijelom; ki je sklenila trajno zavezo, ki je prerasla v življenjsko daritev. Ona, mlado nazareško dekle, razume vas, mlade. Ona, mama iz Nazareta, razume vas, dragi starši. Ona, trpeča žena pod križem, razume vas, ki ste v preizkušnjah. Razume nas in nas varuje.«

Škof Peter nas je spodbudil: »Ostanite zvesti tej poti. Predvsem pa ostanite zvesti Bogu,« in se ob tem zahvalil: »Hvala vsem, ki hodite po Poti izročila gospoda Vinka Kobala. Hvala duhovnikom, ki vodite tedne duhovnosti in mladim delite duhovno hrano. Hvala kuharicam in kuharjem, ki poskrbite, da mladi niso lačni telesne hrane. Hvala vam, mladi, ker sprejemate Jezusa za svojega prijatelja in hodite z njim. Hvala vam, zdaj že odraslim in celo starim, ki ste tej poti zvesti že veliko leto, nekateri tudi vseh 60.«

Drugi del praznovanja je bil pred svetogorsko baziliko, kjer smo naredili večgeneracijsko skupinsko fotografijo in razrezali praznično torto. Udeleženci in stržiški prijatelji so poskrbeli za polne pladnje peciva, ob katerih se ni bilo težko družiti in obujati spominov na naša medsebojna srečanja in srečanja z Gospodom.

Škof Peter nas je spodbudil: »Ostanite zvesti tej poti. Predvsem pa ostanite zvesti Bogu.«