Nov apel papeža Frančiška: odprite srca in vrata beguncem. Dvanajstim bo umil noge

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK






Besede in pridige priljubljenega papeža Frančiška v predvelikonočnem času zaznamuje begunska tragedija na vratih Evrope. 

V sredo je svetovne voditelje še enkrat pozval, naj odprejo beguncem in migrantom svoja srca in vrata, v nedeljo je na trgu sv. Petra vernikom dejal, da naj beguncem ne obrnejo hrbta. V Vatikanu pa so napovedali, da bo papež v okviru tradicije na veliki četrtek dvanajstim izmed njih umil noge.

"Koliko naših bratov trenutno živi v resnično dramatičnih razmerah izgnanstva, daleč od svoje domovine, z ruševinami svojih domov v očeh in strahu v srcih in na žalost tudi z bolečino ob izgubi svojih najbližjih?" je v sredini splošni avdienci na trgu sv. Petra Frančišek nagovoril 40 tisoč romarjev.

Dodal je, da migranti in begunci, ki pred vojno bežijo iz svojih domov, v državah, kamor se želijo zateči, pogosto naletijo na "zaprta vrata".

"Ti ljudje trpijo zaradi izgube posesti, pomanjkanja hrane in povrhu vsega se še ne počutijo sprejete," je dejal papež. "Zelo mi je všeč, ko vidim narode in vlade, ki odprejo svoja srca in vrata migrantom ter beguncem, ki želijo vstopiti v njihovo državo."

Pri tem se je Frančišek nanašal na odlomke iz Svetega pisma, ki govorijo o usmiljenju.

Na cvetno nedeljo je na trgu sv. Petra v svoji pridigi o tem, kako so ljudje Jezusu obrnili hrbet samo nekaj dni po veličastnem sprejemu v Jeruzalemu, apeliral na ljudi različnih narodov, naj ne obrnejo svojega hrbta beguncem.

Po navedbi evangelijskega opisa, kako so Jezusa po krivici prepustili usodi in smrti na križu, se je odmaknil od pripravljenega teksta ter dodal: "razmišljam o vseh teh ljudeh, marginaliziranih, iskalcih azila, beguncih. Tako veliko ljudi noče prevzeti odgovornosti za njihove usode."  Svetovne voditelje je pozval, naj migrantom ter beguncem odprejo srca in vrata.

V Vatikanu so še napovedali, da bo v okviru obredov velikega četrtka papež v močni simbolični gesti umil noge dvanajstim beguncem.

Umivanje nog na veliki četrtek je sicer tradicionalni del obredja, v katerem se kristjani spominjajo tovrstnega Jezusovega dejanja na zadnji večerji, ko je z umivanjem nog apostolom pokazal, da je izraz ljubezni do bližnjega v služenju drugim.



https://youtu.be/uuk7iZtT-5E
KOMENTAR: Uredništvo
Papež Frančišek stoji in vztraja na edini za Cerkev mogoči poziciji
Glede migrantske in begunske krize vrhovni voditelj Rimokatoliške Cerkve vztraja na zanjo edini mogoči poziciji - brezpogojni ljubezni in služenju bližnjemu, ne glede na njegovo poreklo, vero, kulturo ali način življenja. Slednje namreč neposredno izhaja iz Jezusovih besed, zapisanih v evangeliju, med drugim v priliki o usmiljenem Samarijanu (Lk 10, 25-29) in sodbi ob koncu časov (Mt 25,31-40). S humanitarnega vidika k problemu migtantske krize sicer pristopa tudi katoliška Cerkev na Slovenskem, morda se njen glas glede tega zadnje tedne zgolj premalo sliši. Naloga in odgovornost voditeljev držav je seveda širša od (zgolj) biblijskih naukov, zato je razumljivo, da morajo ob humanitarnem v ospredje svojih odločitev postaviti tudi varnosten, kulturno-zgodovinski, ekonomski in še kakšen vidik množičnega prihoda migrantov na območje Evrope. Zato se Cerkev in država, dokler vsaka izpolnjuje svoje naloge in odgovornosti, ki jima pritečejo, pri teh vprašanjih dopolnjujeta in nikakor ne hodita navzkriž.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Vatikansko "sojenje stoletja", ki naznanja konec obdobja vatikanskih "svetih krav"
  • 17. 12. 2023
Cerkev dober mesec po sinodalnem poročilu: Ali želi papež s sinodo v resnici preprečiti shizmo?
  • 14. 12. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023