Nobeden ne prepriča, a svet za odtenek bolj zaupa Putinu kot Trumpu
Embed from Getty Images
V povprečju je mednarodna slika Rusije bolj negativna kot pozitivna. Do največje države na svetu so najbolj kritični v ZDA in Evropi, medtem ko jo v nekoliko lepši luči vidijo v Latinski Ameriki, podsaharski Afriki, Bližnjem Vzhodu, in Aziji-Pacifiku, ugotavlja ameriški Raziskovalni center Pew.
V nadaljevanju povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev raziskave, ki vključuje skoraj 41.000 anketirancev v 37 različnih državah.
Kar 60 % svetovnega prebivalstva ne zaupa Putinu pri njegovi vlogi v mednarodnih odnosih. Najmanj mu zaupamo v Evropi (78 %), znotraj te mu ne zaupa 89 % Poljakov, 88 % Špancev, 87 % Nizozemcev in Švedov ter 80 % Francozov. Zares zaupa mu 26 % anketirancev.
Tako Putin v svetu še vedno uživa več zaupanja od ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Grčiji in Libanonu ima ruski predsednik kar 30 % več zaupanja kot Trump, v Vietnamu več kot 20 %. Za Trumpom je Putin denimo v Izraelu, kjer ameriškemu predsedniku bolj zaupa 28 % ljudi, na Poljskem in Nigeriji 19 % ter v Keniji 18 %.
V nekaterih državah je tudi visok odstotek takšnih, ki do voditelja Rusije nimajo posebnega mnenja; denimo kar tretjina ali več v Indiji, Gani, Senegalu, Južni Afriki in Argentini.
Kar se tiče bilateralnih odnosov Amerika - Rusija, Američani kar dvakrat manj zaupajo Putinu (23%) kot Rusi Trumpu (53%).
Zgolj slaba tretjina svetovnega prebivalstva meni, da Rusija spoštuje človekove pravice. Najbolj skeptični so v ZDA (80 %), Kanadi (73 %), in Evropi.
V Tuniziji, Libanonu, Vietnamu in na Filipinih po drugi strani večina meni, da Rusija spoštuje državljanske svoboščine.
Kljub nezaupljivi sliki pa zelo malo ljudi vidi Rusijo kot grožnjo njihovi naciji; predstavlja bistveno (kar dvakrat) manjšo grožnjo kot islamska država ali klimatske spremembe v vseh anketiranih državah, razen na Poljskem in v Jordaniji.
V ZDA Putina kot grožnjo dojema 47 % anketirancev, nad velesilo pa je zaskrbljena tudi Turčija (54 %). V Evropi so nad Putinom najmanj zaskrbljeni v Grčiji (24 %) in na Madžarskem (28 %).
V anketi je postalo razvidno, da anketiranci z višjo izobrazbo Putina v nekaterih državah vidijo kot večjo nevarnost - razlike v ZDA je kar za 8 %. V Tuniziji in v Turčiji pa je denimo ravno obratno.
Zgolj 34 % vseh anketirancev gleda na Rusijo pozitivno, medtem ko jih na državo 40 % gleda negativno. Kljub neprijazni sliki pa se je le-ta izboljšala: leta 2015 je kar 51 % anketirancev na Rusijo gledalo negativno.
Le v treh anketiranih državah imajo izrazito pozitivno mnenje o Rusiji: v Vietnamu (83 %), Grčiji (64 %) in na Filipinih (55 %).
Na Rusijo najbolj črno gledajo v ZDA (63 %), Evropi (61 %) in Kanadi (59 %). Na Bližnjem vzhodu imajo o največji državi na svetu najbolj negativno mnenje v Jordaniji (93 %), pa tudi v Turčiji (62 %) in v Izraelu (61 %).
Negativen odnos Jordanije do Rusije se je v zadnjem desetletju kar podvojil, negativna nastrojenost je naraščala že pred Ruskim vojaškim posegom v Sirijo.
V Libanonu je pogled na Rusijo zelo odvisna od veroizpovedi: nanjo gleda pozitivno kar 83 % šiitov, vendar zgolj 21 % sunitov in 38 % kristjanov.
V kar desetih državah moški bolj zaupajo Putinu kot ženske. Večje nagibanje k Putinu je opazno tudi pri desničarjih, kar je najbolj opazno v Italiji, Grčiji in Avstraliji. V Venezueli in v Izraelu pa je slika obrnjena na glavo, saj Putina z 10 % in več razlike podpirajo levičarji.
Napetost zaradi priključitve Krima Rusiji se je v odnosih med Američani in Rusi že malo polegla: danes kar 41 % Rusov na Američane gleda pozitivno, kar je bistveno več, kot leta 2015 (15 %). Skok pri Američanih je manjši, vendar opazen: danes jih na Rusijo pozitivno gleda 29 %, kar je 7 % več kot pred dvema letoma.
Na kritičen pogled na Rusijo vpliva tudi starost. Kar v dvanajstih državah imajo tisti nad petdeset let bistveno bolj negativne poglede na največjo državo na svetu, kot tisti stari med 18 in 29. Najbolj opazne razlike so v Braziliji, na Japonskem, v Avstraliji in Južni Koreji.
V povprečju je mednarodna slika Rusije bolj negativna kot pozitivna. Do največje države na svetu so najbolj kritični v ZDA in Evropi, medtem ko jo v nekoliko lepši luči vidijo v Latinski Ameriki, podsaharski Afriki, Bližnjem Vzhodu, in Aziji-Pacifiku, ugotavlja ameriški Raziskovalni center Pew.
V nadaljevanju povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev raziskave, ki vključuje skoraj 41.000 anketirancev v 37 različnih državah.
Putin ima nizko zaupanje, vendar vseeno višje kot Trump
Kar 60 % svetovnega prebivalstva ne zaupa Putinu pri njegovi vlogi v mednarodnih odnosih. Najmanj mu zaupamo v Evropi (78 %), znotraj te mu ne zaupa 89 % Poljakov, 88 % Špancev, 87 % Nizozemcev in Švedov ter 80 % Francozov. Zares zaupa mu 26 % anketirancev.
Tako Putin v svetu še vedno uživa več zaupanja od ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Grčiji in Libanonu ima ruski predsednik kar 30 % več zaupanja kot Trump, v Vietnamu več kot 20 %. Za Trumpom je Putin denimo v Izraelu, kjer ameriškemu predsedniku bolj zaupa 28 % ljudi, na Poljskem in Nigeriji 19 % ter v Keniji 18 %.
V nekaterih državah je tudi visok odstotek takšnih, ki do voditelja Rusije nimajo posebnega mnenja; denimo kar tretjina ali več v Indiji, Gani, Senegalu, Južni Afriki in Argentini.
Kar se tiče bilateralnih odnosov Amerika - Rusija, Američani kar dvakrat manj zaupajo Putinu (23%) kot Rusi Trumpu (53%).
Manj kot tretjina jih meni, da Rusija spoštuje človekove pravice
Zgolj slaba tretjina svetovnega prebivalstva meni, da Rusija spoštuje človekove pravice. Najbolj skeptični so v ZDA (80 %), Kanadi (73 %), in Evropi.
V Tuniziji, Libanonu, Vietnamu in na Filipinih po drugi strani večina meni, da Rusija spoštuje državljanske svoboščine.
Grožnja prej klimatske spremembe kot Rusija
Kljub nezaupljivi sliki pa zelo malo ljudi vidi Rusijo kot grožnjo njihovi naciji; predstavlja bistveno (kar dvakrat) manjšo grožnjo kot islamska država ali klimatske spremembe v vseh anketiranih državah, razen na Poljskem in v Jordaniji.
V ZDA Putina kot grožnjo dojema 47 % anketirancev, nad velesilo pa je zaskrbljena tudi Turčija (54 %). V Evropi so nad Putinom najmanj zaskrbljeni v Grčiji (24 %) in na Madžarskem (28 %).
V anketi je postalo razvidno, da anketiranci z višjo izobrazbo Putina v nekaterih državah vidijo kot večjo nevarnost - razlike v ZDA je kar za 8 %. V Tuniziji in v Turčiji pa je denimo ravno obratno.
Rusije nimajo preveč radi
Zgolj 34 % vseh anketirancev gleda na Rusijo pozitivno, medtem ko jih na državo 40 % gleda negativno. Kljub neprijazni sliki pa se je le-ta izboljšala: leta 2015 je kar 51 % anketirancev na Rusijo gledalo negativno.
Le v treh anketiranih državah imajo izrazito pozitivno mnenje o Rusiji: v Vietnamu (83 %), Grčiji (64 %) in na Filipinih (55 %).
Na Rusijo najbolj črno gledajo v ZDA (63 %), Evropi (61 %) in Kanadi (59 %). Na Bližnjem vzhodu imajo o največji državi na svetu najbolj negativno mnenje v Jordaniji (93 %), pa tudi v Turčiji (62 %) in v Izraelu (61 %).
Negativen odnos Jordanije do Rusije se je v zadnjem desetletju kar podvojil, negativna nastrojenost je naraščala že pred Ruskim vojaškim posegom v Sirijo.
Vpliv veroizpovedi in politične usmerjenosti
V Libanonu je pogled na Rusijo zelo odvisna od veroizpovedi: nanjo gleda pozitivno kar 83 % šiitov, vendar zgolj 21 % sunitov in 38 % kristjanov.
V kar desetih državah moški bolj zaupajo Putinu kot ženske. Večje nagibanje k Putinu je opazno tudi pri desničarjih, kar je najbolj opazno v Italiji, Grčiji in Avstraliji. V Venezueli in v Izraelu pa je slika obrnjena na glavo, saj Putina z 10 % in več razlike podpirajo levičarji.
Napetost zaradi priključitve Krima Rusiji se je v odnosih med Američani in Rusi že malo polegla: danes kar 41 % Rusov na Američane gleda pozitivno, kar je bistveno več, kot leta 2015 (15 %). Skok pri Američanih je manjši, vendar opazen: danes jih na Rusijo pozitivno gleda 29 %, kar je 7 % več kot pred dvema letoma.
Na kritičen pogled na Rusijo vpliva tudi starost. Kar v dvanajstih državah imajo tisti nad petdeset let bistveno bolj negativne poglede na največjo državo na svetu, kot tisti stari med 18 in 29. Najbolj opazne razlike so v Braziliji, na Japonskem, v Avstraliji in Južni Koreji.
Zadnje objave
Bodo poslanci le morali biti trezni?
25. 5. 2026 ob 19:24
Ali Trump iranskemu režimu podaljšuje življenje?
25. 5. 2026 ob 19:02
Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji po mesecih padanja vendarle bolj optimistično
25. 5. 2026 ob 18:40
Referendum o parkirni politiki v Ljubljani: potrebnih še okoli 3.000 podpisov
25. 5. 2026 ob 18:28
Liter bencina dražji za pol centa, dizel ostaja pri isti ceni
25. 5. 2026 ob 15:46
Ekskluzivno za naročnike
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
MAJ
29
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
SLOVENSKI novinar ŽITNIK, ki je poslan v Ameriko, da uradno komentira za našo RTV, se zelo negativno izraža o Trumpu. Celo na dan, ko je bilo že jasno, da bo zmagal ni rekel o njem nobene dobre besede. Tako poslušamo in gledamo na naši televiziji samo negativne propagande proti Trumpu. Vsak človek ima nekaj pozitivnega in nekaj negativnega - Toda o Obami smo poročali samo pozitivno, ker je bil iz KVOTE LEVICE, isto o Clintonovih. Sedaj ko je predsednik TRUMP, pa iščemo in tvezimo samo negativno. Zakaj? Kakor koli obračamo, on je le SLOVENSKI ZET in v BELI HIŠI je 1.DAMA SLOVENKA. Že zaradi tega bi morali povedati tudi kaj vse DOBRO dela TRUMP. Ko bo to predstavljeno, bodo povprečni Slovenci pri ANKETI bolj OBJEKTIVNI. Počakajmo !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.