Nobeden ne prepriča, a svet za odtenek bolj zaupa Putinu kot Trumpu
Embed from Getty Images
V povprečju je mednarodna slika Rusije bolj negativna kot pozitivna. Do največje države na svetu so najbolj kritični v ZDA in Evropi, medtem ko jo v nekoliko lepši luči vidijo v Latinski Ameriki, podsaharski Afriki, Bližnjem Vzhodu, in Aziji-Pacifiku, ugotavlja ameriški Raziskovalni center Pew.
V nadaljevanju povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev raziskave, ki vključuje skoraj 41.000 anketirancev v 37 različnih državah.
Kar 60 % svetovnega prebivalstva ne zaupa Putinu pri njegovi vlogi v mednarodnih odnosih. Najmanj mu zaupamo v Evropi (78 %), znotraj te mu ne zaupa 89 % Poljakov, 88 % Špancev, 87 % Nizozemcev in Švedov ter 80 % Francozov. Zares zaupa mu 26 % anketirancev.
Tako Putin v svetu še vedno uživa več zaupanja od ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Grčiji in Libanonu ima ruski predsednik kar 30 % več zaupanja kot Trump, v Vietnamu več kot 20 %. Za Trumpom je Putin denimo v Izraelu, kjer ameriškemu predsedniku bolj zaupa 28 % ljudi, na Poljskem in Nigeriji 19 % ter v Keniji 18 %.
V nekaterih državah je tudi visok odstotek takšnih, ki do voditelja Rusije nimajo posebnega mnenja; denimo kar tretjina ali več v Indiji, Gani, Senegalu, Južni Afriki in Argentini.
Kar se tiče bilateralnih odnosov Amerika - Rusija, Američani kar dvakrat manj zaupajo Putinu (23%) kot Rusi Trumpu (53%).
Zgolj slaba tretjina svetovnega prebivalstva meni, da Rusija spoštuje človekove pravice. Najbolj skeptični so v ZDA (80 %), Kanadi (73 %), in Evropi.
V Tuniziji, Libanonu, Vietnamu in na Filipinih po drugi strani večina meni, da Rusija spoštuje državljanske svoboščine.
Kljub nezaupljivi sliki pa zelo malo ljudi vidi Rusijo kot grožnjo njihovi naciji; predstavlja bistveno (kar dvakrat) manjšo grožnjo kot islamska država ali klimatske spremembe v vseh anketiranih državah, razen na Poljskem in v Jordaniji.
V ZDA Putina kot grožnjo dojema 47 % anketirancev, nad velesilo pa je zaskrbljena tudi Turčija (54 %). V Evropi so nad Putinom najmanj zaskrbljeni v Grčiji (24 %) in na Madžarskem (28 %).
V anketi je postalo razvidno, da anketiranci z višjo izobrazbo Putina v nekaterih državah vidijo kot večjo nevarnost - razlike v ZDA je kar za 8 %. V Tuniziji in v Turčiji pa je denimo ravno obratno.
Zgolj 34 % vseh anketirancev gleda na Rusijo pozitivno, medtem ko jih na državo 40 % gleda negativno. Kljub neprijazni sliki pa se je le-ta izboljšala: leta 2015 je kar 51 % anketirancev na Rusijo gledalo negativno.
Le v treh anketiranih državah imajo izrazito pozitivno mnenje o Rusiji: v Vietnamu (83 %), Grčiji (64 %) in na Filipinih (55 %).
Na Rusijo najbolj črno gledajo v ZDA (63 %), Evropi (61 %) in Kanadi (59 %). Na Bližnjem vzhodu imajo o največji državi na svetu najbolj negativno mnenje v Jordaniji (93 %), pa tudi v Turčiji (62 %) in v Izraelu (61 %).
Negativen odnos Jordanije do Rusije se je v zadnjem desetletju kar podvojil, negativna nastrojenost je naraščala že pred Ruskim vojaškim posegom v Sirijo.
V Libanonu je pogled na Rusijo zelo odvisna od veroizpovedi: nanjo gleda pozitivno kar 83 % šiitov, vendar zgolj 21 % sunitov in 38 % kristjanov.
V kar desetih državah moški bolj zaupajo Putinu kot ženske. Večje nagibanje k Putinu je opazno tudi pri desničarjih, kar je najbolj opazno v Italiji, Grčiji in Avstraliji. V Venezueli in v Izraelu pa je slika obrnjena na glavo, saj Putina z 10 % in več razlike podpirajo levičarji.
Napetost zaradi priključitve Krima Rusiji se je v odnosih med Američani in Rusi že malo polegla: danes kar 41 % Rusov na Američane gleda pozitivno, kar je bistveno več, kot leta 2015 (15 %). Skok pri Američanih je manjši, vendar opazen: danes jih na Rusijo pozitivno gleda 29 %, kar je 7 % več kot pred dvema letoma.
Na kritičen pogled na Rusijo vpliva tudi starost. Kar v dvanajstih državah imajo tisti nad petdeset let bistveno bolj negativne poglede na največjo državo na svetu, kot tisti stari med 18 in 29. Najbolj opazne razlike so v Braziliji, na Japonskem, v Avstraliji in Južni Koreji.
V povprečju je mednarodna slika Rusije bolj negativna kot pozitivna. Do največje države na svetu so najbolj kritični v ZDA in Evropi, medtem ko jo v nekoliko lepši luči vidijo v Latinski Ameriki, podsaharski Afriki, Bližnjem Vzhodu, in Aziji-Pacifiku, ugotavlja ameriški Raziskovalni center Pew.
V nadaljevanju povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev raziskave, ki vključuje skoraj 41.000 anketirancev v 37 različnih državah.
Putin ima nizko zaupanje, vendar vseeno višje kot Trump
Kar 60 % svetovnega prebivalstva ne zaupa Putinu pri njegovi vlogi v mednarodnih odnosih. Najmanj mu zaupamo v Evropi (78 %), znotraj te mu ne zaupa 89 % Poljakov, 88 % Špancev, 87 % Nizozemcev in Švedov ter 80 % Francozov. Zares zaupa mu 26 % anketirancev.
Tako Putin v svetu še vedno uživa več zaupanja od ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Grčiji in Libanonu ima ruski predsednik kar 30 % več zaupanja kot Trump, v Vietnamu več kot 20 %. Za Trumpom je Putin denimo v Izraelu, kjer ameriškemu predsedniku bolj zaupa 28 % ljudi, na Poljskem in Nigeriji 19 % ter v Keniji 18 %.
V nekaterih državah je tudi visok odstotek takšnih, ki do voditelja Rusije nimajo posebnega mnenja; denimo kar tretjina ali več v Indiji, Gani, Senegalu, Južni Afriki in Argentini.
Kar se tiče bilateralnih odnosov Amerika - Rusija, Američani kar dvakrat manj zaupajo Putinu (23%) kot Rusi Trumpu (53%).
Manj kot tretjina jih meni, da Rusija spoštuje človekove pravice
Zgolj slaba tretjina svetovnega prebivalstva meni, da Rusija spoštuje človekove pravice. Najbolj skeptični so v ZDA (80 %), Kanadi (73 %), in Evropi.
V Tuniziji, Libanonu, Vietnamu in na Filipinih po drugi strani večina meni, da Rusija spoštuje državljanske svoboščine.
Grožnja prej klimatske spremembe kot Rusija
Kljub nezaupljivi sliki pa zelo malo ljudi vidi Rusijo kot grožnjo njihovi naciji; predstavlja bistveno (kar dvakrat) manjšo grožnjo kot islamska država ali klimatske spremembe v vseh anketiranih državah, razen na Poljskem in v Jordaniji.
V ZDA Putina kot grožnjo dojema 47 % anketirancev, nad velesilo pa je zaskrbljena tudi Turčija (54 %). V Evropi so nad Putinom najmanj zaskrbljeni v Grčiji (24 %) in na Madžarskem (28 %).
V anketi je postalo razvidno, da anketiranci z višjo izobrazbo Putina v nekaterih državah vidijo kot večjo nevarnost - razlike v ZDA je kar za 8 %. V Tuniziji in v Turčiji pa je denimo ravno obratno.
Rusije nimajo preveč radi
Zgolj 34 % vseh anketirancev gleda na Rusijo pozitivno, medtem ko jih na državo 40 % gleda negativno. Kljub neprijazni sliki pa se je le-ta izboljšala: leta 2015 je kar 51 % anketirancev na Rusijo gledalo negativno.
Le v treh anketiranih državah imajo izrazito pozitivno mnenje o Rusiji: v Vietnamu (83 %), Grčiji (64 %) in na Filipinih (55 %).
Na Rusijo najbolj črno gledajo v ZDA (63 %), Evropi (61 %) in Kanadi (59 %). Na Bližnjem vzhodu imajo o največji državi na svetu najbolj negativno mnenje v Jordaniji (93 %), pa tudi v Turčiji (62 %) in v Izraelu (61 %).
Negativen odnos Jordanije do Rusije se je v zadnjem desetletju kar podvojil, negativna nastrojenost je naraščala že pred Ruskim vojaškim posegom v Sirijo.
Vpliv veroizpovedi in politične usmerjenosti
V Libanonu je pogled na Rusijo zelo odvisna od veroizpovedi: nanjo gleda pozitivno kar 83 % šiitov, vendar zgolj 21 % sunitov in 38 % kristjanov.
V kar desetih državah moški bolj zaupajo Putinu kot ženske. Večje nagibanje k Putinu je opazno tudi pri desničarjih, kar je najbolj opazno v Italiji, Grčiji in Avstraliji. V Venezueli in v Izraelu pa je slika obrnjena na glavo, saj Putina z 10 % in več razlike podpirajo levičarji.
Napetost zaradi priključitve Krima Rusiji se je v odnosih med Američani in Rusi že malo polegla: danes kar 41 % Rusov na Američane gleda pozitivno, kar je bistveno več, kot leta 2015 (15 %). Skok pri Američanih je manjši, vendar opazen: danes jih na Rusijo pozitivno gleda 29 %, kar je 7 % več kot pred dvema letoma.
Na kritičen pogled na Rusijo vpliva tudi starost. Kar v dvanajstih državah imajo tisti nad petdeset let bistveno bolj negativne poglede na največjo državo na svetu, kot tisti stari med 18 in 29. Najbolj opazne razlike so v Braziliji, na Japonskem, v Avstraliji in Južni Koreji.
Zadnje objave
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Slovenija blokirala skupno izjavo EU o izraelskih naselbinah
26. 8. 2026 ob 22:50
Levica tudi v ameriški analizi o predsednici vidi zaroto slovenske desnice
26. 8. 2026 ob 19:48
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Učitelji (levo) ideologijo bi, slovenske ustave ne
26. 8. 2026 ob 13:00
Ekskluzivno za naročnike
Lov na Stevanovića
27. 8. 2026 ob 6:00
Kje (naj) stoji slovenska zastava?
26. 8. 2026 ob 17:00
Prihajajoči dogodki
AVG
27
AVG
27
AVG
27
AVG
29
Bistra na obratih: poletni večer nostalgije v muzeju
17:00 - 23:00
AVG
30
1 komentar
Kraševka
SLOVENSKI novinar ŽITNIK, ki je poslan v Ameriko, da uradno komentira za našo RTV, se zelo negativno izraža o Trumpu. Celo na dan, ko je bilo že jasno, da bo zmagal ni rekel o njem nobene dobre besede. Tako poslušamo in gledamo na naši televiziji samo negativne propagande proti Trumpu. Vsak človek ima nekaj pozitivnega in nekaj negativnega - Toda o Obami smo poročali samo pozitivno, ker je bil iz KVOTE LEVICE, isto o Clintonovih. Sedaj ko je predsednik TRUMP, pa iščemo in tvezimo samo negativno. Zakaj? Kakor koli obračamo, on je le SLOVENSKI ZET in v BELI HIŠI je 1.DAMA SLOVENKA. Že zaradi tega bi morali povedati tudi kaj vse DOBRO dela TRUMP. Ko bo to predstavljeno, bodo povprečni Slovenci pri ANKETI bolj OBJEKTIVNI. Počakajmo !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.