Nobeden ne prepriča, a svet za odtenek bolj zaupa Putinu kot Trumpu
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V povprečju je mednarodna slika Rusije bolj negativna kot pozitivna. Do največje države na svetu so najbolj kritični v ZDA in Evropi, medtem ko jo v nekoliko lepši luči vidijo v Latinski Ameriki, podsaharski Afriki, Bližnjem Vzhodu, in Aziji-Pacifiku, ugotavlja ameriški Raziskovalni center Pew.
V nadaljevanju povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev raziskave, ki vključuje skoraj 41.000 anketirancev v 37 različnih državah.
Kar 60 % svetovnega prebivalstva ne zaupa Putinu pri njegovi vlogi v mednarodnih odnosih. Najmanj mu zaupamo v Evropi (78 %), znotraj te mu ne zaupa 89 % Poljakov, 88 % Špancev, 87 % Nizozemcev in Švedov ter 80 % Francozov. Zares zaupa mu 26 % anketirancev.
Tako Putin v svetu še vedno uživa več zaupanja od ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Grčiji in Libanonu ima ruski predsednik kar 30 % več zaupanja kot Trump, v Vietnamu več kot 20 %. Za Trumpom je Putin denimo v Izraelu, kjer ameriškemu predsedniku bolj zaupa 28 % ljudi, na Poljskem in Nigeriji 19 % ter v Keniji 18 %.
V nekaterih državah je tudi visok odstotek takšnih, ki do voditelja Rusije nimajo posebnega mnenja; denimo kar tretjina ali več v Indiji, Gani, Senegalu, Južni Afriki in Argentini.
Kar se tiče bilateralnih odnosov Amerika - Rusija, Američani kar dvakrat manj zaupajo Putinu (23%) kot Rusi Trumpu (53%).
Zgolj slaba tretjina svetovnega prebivalstva meni, da Rusija spoštuje človekove pravice. Najbolj skeptični so v ZDA (80 %), Kanadi (73 %), in Evropi.
V Tuniziji, Libanonu, Vietnamu in na Filipinih po drugi strani večina meni, da Rusija spoštuje državljanske svoboščine.
Kljub nezaupljivi sliki pa zelo malo ljudi vidi Rusijo kot grožnjo njihovi naciji; predstavlja bistveno (kar dvakrat) manjšo grožnjo kot islamska država ali klimatske spremembe v vseh anketiranih državah, razen na Poljskem in v Jordaniji.
V ZDA Putina kot grožnjo dojema 47 % anketirancev, nad velesilo pa je zaskrbljena tudi Turčija (54 %). V Evropi so nad Putinom najmanj zaskrbljeni v Grčiji (24 %) in na Madžarskem (28 %).
V anketi je postalo razvidno, da anketiranci z višjo izobrazbo Putina v nekaterih državah vidijo kot večjo nevarnost - razlike v ZDA je kar za 8 %. V Tuniziji in v Turčiji pa je denimo ravno obratno.
Zgolj 34 % vseh anketirancev gleda na Rusijo pozitivno, medtem ko jih na državo 40 % gleda negativno. Kljub neprijazni sliki pa se je le-ta izboljšala: leta 2015 je kar 51 % anketirancev na Rusijo gledalo negativno.
Le v treh anketiranih državah imajo izrazito pozitivno mnenje o Rusiji: v Vietnamu (83 %), Grčiji (64 %) in na Filipinih (55 %).
Na Rusijo najbolj črno gledajo v ZDA (63 %), Evropi (61 %) in Kanadi (59 %). Na Bližnjem vzhodu imajo o največji državi na svetu najbolj negativno mnenje v Jordaniji (93 %), pa tudi v Turčiji (62 %) in v Izraelu (61 %).
Negativen odnos Jordanije do Rusije se je v zadnjem desetletju kar podvojil, negativna nastrojenost je naraščala že pred Ruskim vojaškim posegom v Sirijo.
V Libanonu je pogled na Rusijo zelo odvisna od veroizpovedi: nanjo gleda pozitivno kar 83 % šiitov, vendar zgolj 21 % sunitov in 38 % kristjanov.
V kar desetih državah moški bolj zaupajo Putinu kot ženske. Večje nagibanje k Putinu je opazno tudi pri desničarjih, kar je najbolj opazno v Italiji, Grčiji in Avstraliji. V Venezueli in v Izraelu pa je slika obrnjena na glavo, saj Putina z 10 % in več razlike podpirajo levičarji.
Napetost zaradi priključitve Krima Rusiji se je v odnosih med Američani in Rusi že malo polegla: danes kar 41 % Rusov na Američane gleda pozitivno, kar je bistveno več, kot leta 2015 (15 %). Skok pri Američanih je manjši, vendar opazen: danes jih na Rusijo pozitivno gleda 29 %, kar je 7 % več kot pred dvema letoma.
Na kritičen pogled na Rusijo vpliva tudi starost. Kar v dvanajstih državah imajo tisti nad petdeset let bistveno bolj negativne poglede na največjo državo na svetu, kot tisti stari med 18 in 29. Najbolj opazne razlike so v Braziliji, na Japonskem, v Avstraliji in Južni Koreji.
V povprečju je mednarodna slika Rusije bolj negativna kot pozitivna. Do največje države na svetu so najbolj kritični v ZDA in Evropi, medtem ko jo v nekoliko lepši luči vidijo v Latinski Ameriki, podsaharski Afriki, Bližnjem Vzhodu, in Aziji-Pacifiku, ugotavlja ameriški Raziskovalni center Pew.
V nadaljevanju povzemamo nekaj zanimivih ugotovitev raziskave, ki vključuje skoraj 41.000 anketirancev v 37 različnih državah.
Putin ima nizko zaupanje, vendar vseeno višje kot Trump
Kar 60 % svetovnega prebivalstva ne zaupa Putinu pri njegovi vlogi v mednarodnih odnosih. Najmanj mu zaupamo v Evropi (78 %), znotraj te mu ne zaupa 89 % Poljakov, 88 % Špancev, 87 % Nizozemcev in Švedov ter 80 % Francozov. Zares zaupa mu 26 % anketirancev.
Tako Putin v svetu še vedno uživa več zaupanja od ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V Grčiji in Libanonu ima ruski predsednik kar 30 % več zaupanja kot Trump, v Vietnamu več kot 20 %. Za Trumpom je Putin denimo v Izraelu, kjer ameriškemu predsedniku bolj zaupa 28 % ljudi, na Poljskem in Nigeriji 19 % ter v Keniji 18 %.
V nekaterih državah je tudi visok odstotek takšnih, ki do voditelja Rusije nimajo posebnega mnenja; denimo kar tretjina ali več v Indiji, Gani, Senegalu, Južni Afriki in Argentini.
Kar se tiče bilateralnih odnosov Amerika - Rusija, Američani kar dvakrat manj zaupajo Putinu (23%) kot Rusi Trumpu (53%).
Manj kot tretjina jih meni, da Rusija spoštuje človekove pravice
Zgolj slaba tretjina svetovnega prebivalstva meni, da Rusija spoštuje človekove pravice. Najbolj skeptični so v ZDA (80 %), Kanadi (73 %), in Evropi.
V Tuniziji, Libanonu, Vietnamu in na Filipinih po drugi strani večina meni, da Rusija spoštuje državljanske svoboščine.
Grožnja prej klimatske spremembe kot Rusija
Kljub nezaupljivi sliki pa zelo malo ljudi vidi Rusijo kot grožnjo njihovi naciji; predstavlja bistveno (kar dvakrat) manjšo grožnjo kot islamska država ali klimatske spremembe v vseh anketiranih državah, razen na Poljskem in v Jordaniji.
V ZDA Putina kot grožnjo dojema 47 % anketirancev, nad velesilo pa je zaskrbljena tudi Turčija (54 %). V Evropi so nad Putinom najmanj zaskrbljeni v Grčiji (24 %) in na Madžarskem (28 %).
V anketi je postalo razvidno, da anketiranci z višjo izobrazbo Putina v nekaterih državah vidijo kot večjo nevarnost - razlike v ZDA je kar za 8 %. V Tuniziji in v Turčiji pa je denimo ravno obratno.
Rusije nimajo preveč radi
Zgolj 34 % vseh anketirancev gleda na Rusijo pozitivno, medtem ko jih na državo 40 % gleda negativno. Kljub neprijazni sliki pa se je le-ta izboljšala: leta 2015 je kar 51 % anketirancev na Rusijo gledalo negativno.
Le v treh anketiranih državah imajo izrazito pozitivno mnenje o Rusiji: v Vietnamu (83 %), Grčiji (64 %) in na Filipinih (55 %).
Na Rusijo najbolj črno gledajo v ZDA (63 %), Evropi (61 %) in Kanadi (59 %). Na Bližnjem vzhodu imajo o največji državi na svetu najbolj negativno mnenje v Jordaniji (93 %), pa tudi v Turčiji (62 %) in v Izraelu (61 %).
Negativen odnos Jordanije do Rusije se je v zadnjem desetletju kar podvojil, negativna nastrojenost je naraščala že pred Ruskim vojaškim posegom v Sirijo.
Vpliv veroizpovedi in politične usmerjenosti
V Libanonu je pogled na Rusijo zelo odvisna od veroizpovedi: nanjo gleda pozitivno kar 83 % šiitov, vendar zgolj 21 % sunitov in 38 % kristjanov.
V kar desetih državah moški bolj zaupajo Putinu kot ženske. Večje nagibanje k Putinu je opazno tudi pri desničarjih, kar je najbolj opazno v Italiji, Grčiji in Avstraliji. V Venezueli in v Izraelu pa je slika obrnjena na glavo, saj Putina z 10 % in več razlike podpirajo levičarji.
Napetost zaradi priključitve Krima Rusiji se je v odnosih med Američani in Rusi že malo polegla: danes kar 41 % Rusov na Američane gleda pozitivno, kar je bistveno več, kot leta 2015 (15 %). Skok pri Američanih je manjši, vendar opazen: danes jih na Rusijo pozitivno gleda 29 %, kar je 7 % več kot pred dvema letoma.
Na kritičen pogled na Rusijo vpliva tudi starost. Kar v dvanajstih državah imajo tisti nad petdeset let bistveno bolj negativne poglede na največjo državo na svetu, kot tisti stari med 18 in 29. Najbolj opazne razlike so v Braziliji, na Japonskem, v Avstraliji in Južni Koreji.
Zadnje objave
Lotrič: Oslabitev podjetij je nekaj, česar si Slovenija nikakor ne sme privoščiti
13. 12. 2024 ob 14:00
Mimo stroke in prebivalcev MOL do garaž pod Plečnikovimi tržnicami
13. 12. 2024 ob 12:03
Evropske države ustavljajo postopke za azil. Slovenija se še ni odločila.
13. 12. 2024 ob 9:00
Bleščeči ništrc sveta
13. 12. 2024 ob 6:00
Kmet Vaukan: Preko položnic so mi olastlinili elektrarno
12. 12. 2024 ob 15:32
Golob proti Golobu oziroma poslednja bitka za pitno vodo
12. 12. 2024 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Bleščeči ništrc sveta
13. 12. 2024 ob 6:00
Mafijske noči, ki trajajo cele dni
12. 12. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
DEC
13
Adventni sejem s prižigom lučk v Šmartnem pri Litiji
15:30 - 19:30
DEC
13
DEC
14
DEC
14
Otroška ustvarjalnica voščilnice
09:30 - 11:30
DEC
15
Svečani baletni koncert
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
1 komentar
Kraševka
SLOVENSKI novinar ŽITNIK, ki je poslan v Ameriko, da uradno komentira za našo RTV, se zelo negativno izraža o Trumpu. Celo na dan, ko je bilo že jasno, da bo zmagal ni rekel o njem nobene dobre besede. Tako poslušamo in gledamo na naši televiziji samo negativne propagande proti Trumpu. Vsak človek ima nekaj pozitivnega in nekaj negativnega - Toda o Obami smo poročali samo pozitivno, ker je bil iz KVOTE LEVICE, isto o Clintonovih. Sedaj ko je predsednik TRUMP, pa iščemo in tvezimo samo negativno. Zakaj? Kakor koli obračamo, on je le SLOVENSKI ZET in v BELI HIŠI je 1.DAMA SLOVENKA. Že zaradi tega bi morali povedati tudi kaj vse DOBRO dela TRUMP. Ko bo to predstavljeno, bodo povprečni Slovenci pri ANKETI bolj OBJEKTIVNI. Počakajmo !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.