Neuspeh francoske liberalne vlade v boju proti koronavirusu
Embed from Getty Images
Po vsej Evropi se vlade borijo proti epidemiji, ki jo je povzročil koronavirus Covid-19. Čeprav se je v novi krizi pokazala solidarnost številnih ljudi, je pri reševanju te krize prihajalo tudi do napak in nestrinjanja in celo upiranja ljudi do ukrepov njihovih vlad. Dobri primer tega je Francija, kjer so prejšnje bitke med ljudstvom in vlado odločilno vplivale na slab odgovor države na epidemijo in na slabo sedanje zdravstveno stanje v državi.
Včeraj je bilo v Franciji potrjenih čez 25 tisoč primerov okužb, umrlo je že 1.331 ljudi.
Napetost med Macronovo vlado in ljudmi je bila že dalj časa visoka, a je dosegla najvišjo raven, ko je vlada sprejela novo pokojninsko reformo na sporen način (s tem, da je obšla parlament s svojo odločitvijo oz. dekretom, pri čemer se je sklicevala na 49.3 člen ustave). To se je zgodilo v začetku marca, samo nekaj dni pred izbruhom epidemije. Zato ni bilo presenečenje, da so se v prvih dneh epidemije Francozi bolj ali manj požvižgali nad ukrepi vlade za zaustavitev krize, saj so se ljudem zdeli samo še eden od avtoritarnih korakov Marconovega predsedovanja.
Situacija se je nato poslabšala in posledično so vladni ukrepi postali vse bolj strogi. Zdi se, da so ljudje končno razumeli, da je virus postal njihov največji sovražnik. A v tem kriznem stanju se je vlada na dva načina pokazala kot nekako neodločna.
Na eni strani so vsi organi oblasti nagovarjali Francoze, naj ostanejo doma in se samo-izolirajo, kar je zagotovo pravilna odločitev. Po drugi strani pa je Macron sprejel odločitev o sklicu prvega kroga lokalnih volitev, ki je potekal pred dobrim tednom in s tem prekršil navodila zdravstvene stroke.
Težko je razumeti, zakaj je Macron storil to napako. Morda je predvideval, da bo zaradi manjše udeležbe na volitvah njegova stranka dosegla boljši rezultat, a rezultati so pokazali, da je stranka po pričakovanju volitve izgubila. Namesto njega so zmago slavile različne proti-vladne politične sile, ki so sestavljene iz desnih Republikancev, ki so po pričakovanju zmagali na podeželju in različnih levičarskih (zlasti socialistične stranke) ter zelenih oziroma ekoloških političnih skupin, katerih kandidati so zmagali v večini večjih mest.
Poleg organizacije lokalnih volitev je zdravstvena stroka kritizirala tudi odločitev o nadaljevanju dela v industrijskih panogah, ki niso ključne za boj proti virusu. Tako torej Francozi na eni strani poslušajo navodila, da morajo ostati doma, hkrati pa jih kličejo na volitve in na delo. Zato ni čudno, da je bilo v Franciji v zadnjih dneh kar nekaj zmede.
Epidemija je pokazala, da je nezaupanje ljudi v državo in nepripravljenost vladajoče politike na zdravstveno krizo poslabšalo situacijo.
Morda je za nas Slovence, ki smo navajeni na močen sistem socialne varnosti zaradi močne vloge javnega sektorja, težko razumeti, da v Franciji že več let poteka boj za ohranitev socialne države.
Francija, kot jo danes poznamo, je bila zgrajena po drugi svetovni vojni. Takrat so različne desnosredinske stranke sestavljene iz krščanskih-demokratov izdelale močno socialno državo. V zadnjih desetletjih pa so razne neoliberalne sile, tako iz leve kot desne, zaradi želje po refromah, ki bi morale Francijo v času globalizacije postaviti ob bok drugim uspešnim državam (kot sta npr. Nemčija in Velika Britanija), začele počasi spodkopavati temelje tega sistema. Francosko ljudstvo se je seveda uprlo, zato poznamo francoski stereotip, da francoska družba vedno stavka. Višek tega napada je prišel z prejšnjo in trenutno vlado. Podobno kot v Sloveniji, se je javni zdravstveni sistem v Franciji poslabšal.
Zdaj pa ko je udaril koronavirus, se vidijo rezultati te katastrofalne politike. Ne da se pričakovati, da bo Macron spremenil svojo politiko. Zato bo morala naslednja francoska vlada, tako kot trenutna vlada v Sloveniji, začeti pomagati zdravstvenemu sistemu, ki so ga prejšnje vlade pustile na cedilu.
Po vsej Evropi se vlade borijo proti epidemiji, ki jo je povzročil koronavirus Covid-19. Čeprav se je v novi krizi pokazala solidarnost številnih ljudi, je pri reševanju te krize prihajalo tudi do napak in nestrinjanja in celo upiranja ljudi do ukrepov njihovih vlad. Dobri primer tega je Francija, kjer so prejšnje bitke med ljudstvom in vlado odločilno vplivale na slab odgovor države na epidemijo in na slabo sedanje zdravstveno stanje v državi.
Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.
Včeraj je bilo v Franciji potrjenih čez 25 tisoč primerov okužb, umrlo je že 1.331 ljudi.
Za vsako ceno ostanite doma, razen za volitve in delo
Napetost med Macronovo vlado in ljudmi je bila že dalj časa visoka, a je dosegla najvišjo raven, ko je vlada sprejela novo pokojninsko reformo na sporen način (s tem, da je obšla parlament s svojo odločitvijo oz. dekretom, pri čemer se je sklicevala na 49.3 člen ustave). To se je zgodilo v začetku marca, samo nekaj dni pred izbruhom epidemije. Zato ni bilo presenečenje, da so se v prvih dneh epidemije Francozi bolj ali manj požvižgali nad ukrepi vlade za zaustavitev krize, saj so se ljudem zdeli samo še eden od avtoritarnih korakov Marconovega predsedovanja.
Situacija se je nato poslabšala in posledično so vladni ukrepi postali vse bolj strogi. Zdi se, da so ljudje končno razumeli, da je virus postal njihov največji sovražnik. A v tem kriznem stanju se je vlada na dva načina pokazala kot nekako neodločna.
Na eni strani so vsi organi oblasti nagovarjali Francoze, naj ostanejo doma in se samo-izolirajo, kar je zagotovo pravilna odločitev. Po drugi strani pa je Macron sprejel odločitev o sklicu prvega kroga lokalnih volitev, ki je potekal pred dobrim tednom in s tem prekršil navodila zdravstvene stroke.
Francozi na eni strani poslušajo navodila, da morajo ostati doma, hkrati pa jih kličejo na volitve in na delo. Zato ni čudno, da je bilo v Franciji v zadnjih dneh kar nekaj zmede.
Težko je razumeti, zakaj je Macron storil to napako. Morda je predvideval, da bo zaradi manjše udeležbe na volitvah njegova stranka dosegla boljši rezultat, a rezultati so pokazali, da je stranka po pričakovanju volitve izgubila. Namesto njega so zmago slavile različne proti-vladne politične sile, ki so sestavljene iz desnih Republikancev, ki so po pričakovanju zmagali na podeželju in različnih levičarskih (zlasti socialistične stranke) ter zelenih oziroma ekoloških političnih skupin, katerih kandidati so zmagali v večini večjih mest.
Poleg organizacije lokalnih volitev je zdravstvena stroka kritizirala tudi odločitev o nadaljevanju dela v industrijskih panogah, ki niso ključne za boj proti virusu. Tako torej Francozi na eni strani poslušajo navodila, da morajo ostati doma, hkrati pa jih kličejo na volitve in na delo. Zato ni čudno, da je bilo v Franciji v zadnjih dneh kar nekaj zmede.
Epidemija je pokazala, da je nezaupanje ljudi v državo in nepripravljenost vladajoče politike na zdravstveno krizo poslabšalo situacijo.
Leta nižanja socialne države so prišle na plan
Morda je za nas Slovence, ki smo navajeni na močen sistem socialne varnosti zaradi močne vloge javnega sektorja, težko razumeti, da v Franciji že več let poteka boj za ohranitev socialne države.
Francija, kot jo danes poznamo, je bila zgrajena po drugi svetovni vojni. Takrat so različne desnosredinske stranke sestavljene iz krščanskih-demokratov izdelale močno socialno državo. V zadnjih desetletjih pa so razne neoliberalne sile, tako iz leve kot desne, zaradi želje po refromah, ki bi morale Francijo v času globalizacije postaviti ob bok drugim uspešnim državam (kot sta npr. Nemčija in Velika Britanija), začele počasi spodkopavati temelje tega sistema. Francosko ljudstvo se je seveda uprlo, zato poznamo francoski stereotip, da francoska družba vedno stavka. Višek tega napada je prišel z prejšnjo in trenutno vlado. Podobno kot v Sloveniji, se je javni zdravstveni sistem v Franciji poslabšal.
Zdaj pa ko je udaril koronavirus, se vidijo rezultati te katastrofalne politike. Ne da se pričakovati, da bo Macron spremenil svojo politiko. Zato bo morala naslednja francoska vlada, tako kot trenutna vlada v Sloveniji, začeti pomagati zdravstvenemu sistemu, ki so ga prejšnje vlade pustile na cedilu.
Zadnje objave
Bojan Požar: »Čeferin lahko doseže cenzuro v skoraj vsakem mediju v Sloveniji«
4. 11. 2024 ob 10:00
Vojna zvezd - je Luna ameriška, kitajska ali pripada celotnemu človeštvu?
4. 11. 2024 ob 6:00
Kako lahko zaščitimo otroke, mlade, sebe in (ranljive) odrasle pred zlorabami?
3. 11. 2024 ob 18:00
Film: Pri belem dnevu
3. 11. 2024 ob 15:00
Muzej na prostem Rogatec: vsaka zgodba prinaša svoje sporočilo
3. 11. 2024 ob 12:00
Tortelini s parmezanovo kremo in špinačo
3. 11. 2024 ob 9:00
Diplomacija po slovensko
3. 11. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Bojan Požar: »Čeferin lahko doseže cenzuro v skoraj vsakem mediju v Sloveniji«
4. 11. 2024 ob 10:00
Kako lahko zaščitimo otroke, mlade, sebe in (ranljive) odrasle pred zlorabami?
3. 11. 2024 ob 18:00
Film: Pri belem dnevu
3. 11. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
NOV
04
NOV
06
Primož Pugelj: Začetek Novembra (otvoritev razstave)
18:00 - 20:00
NOV
09
NOV
09
21. Ljubljanska vinska pot (Martinovanje)
10:00 - 17:00
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
8 komentarjev
Franci
Kateri socialist pa to piše?
Seveda poskuša Macron reformirati državo, ampak je v Franciji očitno zakoreninjena socialistična miselnost. Kot pri nas.
Kraševka
Neoliberalne stranke, so LEVIČARSKE, ki prej ali slej pripeljejo državo v krizo.
Desne stranke, ki so bolj konservativne, znajo bolj predvidevati in razumsko sprejemati novosti. Vse kar je IZKUSTVENO dobrega, pa obdržijo.
Ko nastopijo resne krize, so edino upanje DESNE vlade, ki poznajo kaj je delo in kaj ne-delo.
Belega kruha, pa brez trdega dela ni. Liberalci pa vedno skrbijo: "Samo, da je danes lepo, jutri me ne briga".
In posledica LIBERALCEV, je tudi ne predvidevati, kaj pomenijo migracije.
Tudi s tem ima Francija problem.
MEFISTO
Francoski neoliberalci so enako škodljivi kot naši salonski levičarji.
pozdrav
Število mrtvih v Franciji dokazuje, da je število okuženih v Franciji še mnogo večje.
To lahko primerjamo in dokazujemo z našimi podatki o mrtvih.
debela_berta
A če zaradi virusa v Sloveniji v naslednjih 6 mesecih pokrepa 100.000 ljudi in gospodarstvo crkne do konca, boste na domovina.je za to obtožili vlado Janeza Janše?? (samo vprašam)...
MEFISTO
To bi storili vi!
debela_berta
Kdo mi?
Von Mises
Dragi avtor, če v Franciji prihaja do razgradnje socialne države, kako je potem mogoče, da je francoska državna poraba najvišja v razvitem svetu, tam okoli 60 % BDP? Povprečen Francoz od januarja do tam nekje julija dela za državo, šele od avgusta naprej pa zase. Tolikšna socialna država je mlinski kamen razvoju države. Francozom manjka pristnega kapitalizma, ki tam komajda še obstaja. Sicer pa nerazumevanje kapitalizma avtor pokaže z uporabo besede "neoliberalizem". Saj v sodobni ekonomiji je liberalizma zelo, zelo malo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.