Neusklajenost na vrhu slovenske politike: Nataša Pirc Musar bo odšla v Kijev praznih rok

Vir: X profil predsednice republike @nmusar
POSLUŠAJ ČLANEK

Glede na informacije, ki prihajajo iz vladnih krogov, slovenski politični vrh na področju zunanje politike ni usklajen. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v ponedeljek odpravila na vrh sveta EU za zunanje zadeve v Bruselj, medtem pa bo predsednica republike Nataša Pirc Musar v četrtek na obisku v Kijevu, za katerega je napovedala podpis varnostnega sporazuma.

Kljub temu da so v uradu predsednice republike Nataše Pirc Musar dobili zagotovilo, da bo sporazum pravočasno pripravljen, ter pridobili pooblastilo predsednici za podpis, pa je Tanja Fajon ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU dejala, da sporazum ta teden še ne bo pripravljen za podpis. Dodala je, da gre za pravno nezavezujoč akt. 

Zunanji ministri držav članic EU so se na ponedeljkovem srečanju posvetili predvsem nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Obravnavali so sredstva za financiranje dobav, za katera EU namerava uporabiti tudi prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij.

Sprejeli so 14. sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Ta po predvidenem devetmesečnem prehodnem obdobju prepoveduje storitve pretovora ruskega utekočinjenega zemeljskega plina za namene izvoza v tretje države. Prepoveduje tudi zagotavljanje storitev plovilom, ki prispevajo k ruski agresiji na Ukrajino.

Na seznam sankcioniranih plovil so zaradi prevoza vojaške opreme za Rusijo ali ukradenega ukrajinskega žita ter sodelovanja pri izogibanju cenovni kapici na rusko nafto dodali 27 ladij. Zaradi spodkopavanja ali ogrožanja ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine je EU uvedla sankcije proti dodatnim 69 posameznikom in 47 pravnim osebam, in sicer zamrznitev premoženja ter prepoved vstopa v EU.

Uvedli so tudi sankcije zoper 61 oseb, ki neposredno podpirajo rusko vojaško agresijo, ter zaostrili pravila glede izvoza blaga in tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati v civilne in vojaške namene, ter dodatno omejili izvoz blaga, predvsem takšnega, ki je namenjen krepitvi proizvodnih zmogljivosti ruske industrije. Na področju uvoza iz Rusije pa nove sankcije uvajajo dodatne omejitve za helij.

Prepoved financiranja strank, nevladnih organizacij in medijev s strani Rusije

Z namenom preprečevanja vplivanja Moskve na demokratične procese v EU pa novi sveženj uvaja prepoved prejemanja finančnih sredstev iz Rusije političnim strankam, nevladnim organizacijam ter izdajateljem medijev.

Novi sveženj uvaja tudi dodatne ukrepe za preprečevanje izogibanja sankcijam – evropske matične družbe bodo morale skrbeti za to, da bodo preprečile sodelovanje svojih hčerinskih družb v tretjih državah v dejavnostih, ki jih prepovedujejo sankcije. Kot še piše STA, želi EU onemogočiti izvoz opreme, ki jo Rusija uporablja v Ukrajini ali za svoje vojaške sisteme, preko tretjih držav v Rusijo, čemur bodo morala evropska podjetja, ki tovrstno blago izvažajo, posvetiti dodatno pozornost.

Podpredsednik italijanske vlade in italijanski zunanji minister Antonio Tajani je ob tem dejal, da bo današnji sveženj zavaroval interese podjetnikov, ki delujejo v Rusiji, med drugim podjetij Ariston in Unicredit; v Rusiji namreč deluje 200 italijanskih podjetij. Kot je pojasnil, je svet EU danes sprejel pravno podlago za to, da lahko podjetja, ki so jih prizadele sankcije, pravno ukrepajo in zahtevajo odškodnino.

Kuleba pozdravil uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v Bruslju na povabilo evropskega visokega predstavnika za zunanjo politiko Josepa Borrella nagovoril zunanje ministre EU. Poudaril je, da je treba pospešiti dobavo vojaške pomoči Ukrajini, predvsem na področju zračne obrambe, in okrepiti vojaško industrijo za obrambne namene: »Zmoremo in moramo premagati rusko agresijo na ukrajinsko ozemlje, da Evropi zagotovimo trajen mir in stabilnost.«

Poudaril je tudi pomembno vlogo 14. svežnja sankcij proti Rusiji, ki naj bi dodatno ošibila vojaško gospodarstvo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Pozdravil je tudi idejo EU, da bi uporabila zamrznjena ruska sredstva za pomoč Ukrajini.

Sporazum podpisalo že 18 držav, v Sloveniji se z njim zapleta

Pirc Musarjeva je v soboto ob robu dobrodelnega koncerta za obnovo Partizanske bolnice Franja v Cerknem napovedala, da bo v četrtek na obisku v Kijevu podpisala dvostranski sporazum z Ukrajino.

Toda podpis sporazuma je naletel na časovne oziroma postopkovne ovire. Poleg tega z osnutkom varnostnega sporazuma, ki so ga pripravili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter na ministrstvu za obrambo, Kijev zaradi pomanjkanja konkretnih zavez ni bil zadovoljen: ostale države naj bi se v svojih dvostranskih sporazumih zavezale h konkretni finančni pomoči. Francija, denimo, se je zavezala k zagotovitvi treh milijard evrov pomoči.

Sporazum je Slovenija pričela pripravljati že spomladi, a ga vladajočim zaenkrat ni uspelo uskladiti. O njem sta maja po telefonu govorila predsednik vlade Robert Golob in predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in se tedaj strinjala, da ga bosta državi podpisali ob prvi priložnosti. Takšna priložnost je torej predsedničin obisk Kijeva v četrtek, vendar pa morata po zakonu sporazum pred tem potrditi vlada in tudi odbor DZ za zunanje zadeve.

Sporazum tako ne bo usklajen do predsedničinega obiska v četrtek – v Kijev bo odšla tako rekoč praznih rok. 

Predsednica o delu vlade: kozmetične reforme, zamujanje s strateškimi reformami in pomanjkanje komunikacije

Predsednica je bila sicer nedavno kritična do vlade v intervjuju za 24ur. Dejala je, da sta minili že dve leti »brez kakšnih velikih uspehov te vlade, predvsem na področju strateških reform«, ki pa so, kot je pojasnila, pomembne za preboj Slovenije.

Zaenkrat je vlada po njeni oceni zanemarila »prepotrebne reforme« v prid kozmetičnim popravkom. Po njenem se zadnje čase popravlja predvsem posamezne segmente, zakone. »Morda imam kdaj celo občutek, da se pri teh strateško pomembnih temah ministrstva ne pogovarjajo dovolj med seboj. Ko govorimo o strateških reformah, to nikoli ni stvar samo enega ministra ali enega ministrstva,« je dodala.

Ob tem je izrazila željo, da se ministri ne bi menjavali tako hitro, zlasti v luči zdravstvenih in plačnih reform, saj sta se na pristojnih ministrstvih zamenjala oba ministrstva. Ocenjuje, da zaradi tega zastane proces, da se spremenijo temeljni nastavki za izpeljavo reform: »In ta izgubljeni čas se žal ne povrne več.« 

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike