Nekdaj prvi komunist si je 30 let kasneje zaželel "povratka demokracije"

Ko primerjam predsednika ZKS partijskega vodjo Slovenije Kučana in Erika Honeckerja partijskega vodjo DDR. Kučan je kot najvišji partijski človek postal večkratni predsednik države, za katero ni hotel še leta 1990 niti slišati, Erik Honecker pa je moral bežat k ruskim prijateljem v Rusijo in potem v Čile, ker tudi v Rusiji ne bil več zaželen in mu še na misel ni prišlo, da bi kandidiral za kanclerja združene Nemčije. Kučan namesto da bi bil vesel da ni doživel sankcij leta 1991, kot so jih partijski voditelji nekdanjih komunističnih držav pa še danes dela škodo naši državi in njenim državljanom.

Hvala Bogu za Kučana, da je še tu.

Nazaj si tudi želim njegovih učiteljv Tita, Kidriča, Popita, Ribičiča, Kardelja in vseh dugih mrtvih ter živih komunistov, da bi lahko še enkrat, tokrat pa korenito in za vselej, izpeljali preobrat, ki ga ne bi mogel ustaviti niti Kučan, ki se je po lastni izjavi z materinim mleko opijal s komunizmom.

Ko se javno oglasi dosmrtni partijski šef nekdanje totalitarne ZKS, Milan Kučan, ki je bil z ukradenim kapitalom državljanov iz skritih finančnih skladov in davčnih oaz nekdanje Udbe/SDV ter z vsemi legalnimi in nelegalnimi privilegiranimi medijskimi sredstvi eno-partijske politične agitacije in propagande dvakrat zapored demokratično, legalno in legitimno izvoljen za prvega Predsednika RS, je vselej družbeno pomenljiv in nemara kdaj celo prelomen politični trenutek za RS in državljane RS.
Zdi se, da je tudi tokrat tako, saj se dosmrtni partijski šef modro ne pusti speljati v javnost mimo svoje politične volje in osebnih interesov, a tudi ne dopusti, da bi njegove politično programske in akcijske besede ne ostale brez propagandističnega odmeva vsaj v lojalnih aktivističnih množičnih medijih pod nadzorom tranzicijskih udbo-partijskih sil ter s finančno podporo podtalnih finančnih zaledij "vzporedne/globoke/ugrabljene države".

Vsekakor je na ozemlju nekdanje diktature SFRJ prav Milan Kučan še edini partijski šef iz zgodovinsko poraženega Titovega komunističnega enoumja "novega razreda", ki ga organizatorji različnih spominskih slovesnosti, povezanih s partijsko enostransko mitologizirano NOB, komunistično revolucijo in državljansko vojno, še vedno pogosto vabijo kot karizmatičnega slavnostnega govornika in katerega besede kljub statusu upokojenca in na videz brez-vplivnega političnega/oblastniškega veterana še vedno zvesto posredujejo javnosti tako rekoč vsi klasični in sodobni spletni mediji.
Vse to pa je že samo po sebi naj-otipljivejši dokaz, da se nam še ni uspelo dejavno in trajno "pre-kobaliti" iz prevladujoče politične miselnosti zgodovinsko poraženega socialističnega samoupravljanja oz. iz miselnih oklepov terorja partijskega enoumja - v politično svobodo, sproščenost in odgovornost, kakršno nam vsaj na papirju zagotavlja demokratična ustavna ureditev, pluralna večstrankarska parlamentarna demokracija ter zaveza spoštovanja in izvrševanja mednarodno veljavnih in univerzalnih temeljnih človekovih svoboščin in pravic.
Ko partijski šef nekdanje vladajoče partije ZKS (ki je sistemsko zlorabljala javne in tajne zakone ter si z "jekleno pestjo" oboroženih sil JLA, KOS, Udbe/SDV, TO, Ljudske milice ... z nasiljem ohranjala in utrjevala lastno neomejeno oblast), spregovori o demokraciji, se velja spomniti, da so prav pod njegovim predsedovanjem Predsedstvu RS in Vrhovnim poveljstvom nad oboroženimi silami RS izdajalci iz tedanjega RŠ TO RS v precejšnji meri "prostovoljno" razorožili enote Teritorialne obrambe RS ter zavestno dodatno izpostavili slovenski narod ter državljane RS oboroženi premoči sovražnih enot JLA pod komando zveznega Predsedstva SFRJ in zveznega politbiroja CK ZKJ.

Ko dosmrtni partijski šef govori o demokraciji, se velja spomniti njegove nejasne vloge pri prenašanju policijskega boja proti domači demokratični opoziciji z republiških pristojnih organov na državno SDV in na vojaški KOS, kar je privedlo do sojenja preganjani četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani v tujem jeziku ter do množičnega upora državljanov RS pod vodstvom Bavčarjevega množičnega odbora za varstvo človekovih pravic.
Ne v prvem in ne v drugem primeru tedanji partijski šef in pozneje predsednik Predsedstva RS Milan Kučan ni ravnal javno, jasno in odločno v prid obrambe temeljev demokracije, večstrankarskega parlamentarnega pluralizma, v prid obrambe ustavnih pravic posameznih državljanov RS in ne v prid ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti, svobode in miru v RS.
Politični nahrbtnik dosmrtnega partijskega šefa in prvega demokratično izvoljenega Predsednika RS je prevelik, prekompleksen in pretežek, da bi mu smeli verjeti na besedo, kot da bi bil najvplivnejši upokojenec brez preteklosti.
V luči njegovih nekdanjih javno izrečenih ter trajno zabeleženih besed, ravnanj in ne-dejanj pa pridobijo ta čas izgovorjene besede povsem drugačno in novo kvaliteto, ki pa se ne prekriva z njegovimi političnimi nameni in cilji ter s političnimi nameni in cilji njegovih političnih pajdašev v srditem boju za ponoven prevzem oblasti - za vsako ceno in z vsemi sredstvi!

Poimenovati kar počes sodrazavljane za klerodesnicatje in fasiste je priznanje užaljenosti in agresivnosti nad tistimi, ki vidijo na osnovi izkušenj in dokazov razmere pri nas drugače.

Dober članek, dobri komentarji, mislim pa da je prepozno. Slovenci smo zamudili. To je tudi krivda osamosvojiteljev. Več bi morali storiti, da bi se v začetku 90 let izpeljala lustracija. Nepojmljivo je, da se je Slovenija sploh lahko pridružila demokratičnim entitetam v Evropi brez tega. Tu je moral biti konzes med osamosvojitelji in partijci, ki je to vzel v zakup za podporo na referendumu. Zaradi te napake, Slovenija ne bo osvobojena nagnusnih, partijskih ostalin kot je Kučan in njemu poslušni mladinci, še zelo dolgo. Vse je zaman. Vso navajanje resnice, vso naštevanje dejstev, vsi predstavljeni dokazi. Zdaj je prepozno. Nihče jih ni obsodil. Nihče jih ni preganjal. Ljudje so to vzeli za dejstvo. Niso krivi. V nobeni drugi državi bivšega vzhodnega bloka ne boste videli starega partijca, ki bi govorančil o demokratičnosti. Tam ne boste videli, da bi članica ZK postala častna občanka v letu 2021. Ali da bi potomka partijskega aparatčika imela govor na protestih proti demokratično sestavljeni vladi. Te reči se dogajajo le pri nas. Ker se lahko. In se bodo še naprej. Zakaj se vendar ne bi? Slovencem za demokracijo ni mar. Slovenci se le potuhnjeno zarežimo, ko nekdo omeni povojne poboje. Slovenci sovražimo osamosvojitelje. Enačimo jih z izdajalci. S tem bi se res morala ukvarjati stroka. Kaj je v glavi povprečnega Slovenca?
Kakorkoli, čas demokracije bo minil, preden bo Slovenija očiščena komunizma. Čas, ko bi lahko kaj storili glede tega, je mimo.

Spoštljivo in olikano: Kučanu se je skisalo.

Veliko gorja so storile slovenskemu narodu totalitarne revolucionarne vrednote, ki jih je komunistična partija začela izvajati leta 1941.

Nočemo, da se to ponovi!

Janša si pa po 30 letih želi vrnitev komunizma! O tem raje razpredajte, vrli domovinčkarji!

Po Kučanu: demokracija zdaj ali pa Teharje! Če o prvem ne ve nič, pa mu je o drugem vse jasno.

Milan Ima prav, ko omenja leto 41 in tudi leto 91. To so datumi, ki bodo za KP Slovenije zapisane z zlatimi črkami. Milan iskazuje zahvalo tovarišem revolucionarjem iz leta 41, brez katerih ne bi pisal zgodovine leta 91. se posebej , ker so tovariši poskrbeli, da se je Slovencem pamet krepko skrčila. Obdelava je bila res temeljita, drugače ne bi nikoli izvolili
šefa partije in udbe na mesto predsednika nove demokratične države. Po tej logiki se je res začela demokracija leta 41 in nadaljevala z vso premetenostjo v veliki salto mortale pripravljenega scenarja * posle Tita demokrat Kučan* leta 91.
Tokrat gre ponovno za res, saj je v nevarnosti demokracija zasnovana leta 41.
Kučanu gre za nohte, drugače ne bi prilezel spet na plano. Pa še naslednika nima.( Posle Kučana - ? )

Izjava bivšega predsednika države je eksluziven dokaz, da komunist ni sposoben biti normalen državljan. Želi soliti pamet državljanom z lažnivimi obljubami, želi imeti visoke davke za državljane, da potem sam razporeja, kam denar gre. Kako to izgleda primer!
Primer stanovanjska politika v komunizmu. Moral si biti družbeno aktiven, beri komunist, pa si zato pri 300 točkah dobil 50 točk ali 16 % več, da si hitreje prišel do stanovanja. Nato je prišel rdeči socialist Jazbinšek, ki je prepričal takratnega predsednika vlade za nakup garsonjere in tako je nastal Jazbinškov zakon, ko se je stanovanje za npr. današnjih 150 .000 EUR kupilo za okoli 15.000 EUR. Poznam primer pravega komunista, ki je v Šiški kupil stanovanje za njegovo vnukinjo staro eno leto in pol. Res vzorec pravičnika, pritlehnega barabona.
In tako je nastala pravljica o poštenih komunistih.
Tako kot Hitler, najprej zakon v parlamentu, da Židje ne izpolnjujejo pogojev za življenje, nato pa je umoril 6,5 mio židov z zakonom. Pri nas pa so jih brez zakona, in tako je stopil na plano barabon Bavcon, ki je uredil uredil pravno zakonodajo, da klavci odnesejo resnico v grob, zaradi spovedne molčečnosti in strašnih zgodb klavcev. Psiholoh Miličinski pa je s poslušanjem pričevanj miril nočne izbruhe klavcev. Vse z visoko etiko in moralo.
Iz primerjave dogodkov in sodelovanja z UDBO je zadnji predsednik komunistov objektivno kriv..... in vendar si še vedno upa pozvati na državljansko vojno.
Sramota, da lahko ljudje iz politike pozivajo k ubojem. Torej je vpitje ulice "UBI JANŠU" nastalo v večernih urah v kakšnem kotu bara malo pred Murglami. Malo iz obupa malo iz resnične želje in predvsem potreb, da se nasitijo brezdelneži in lenuhi.

Na sliki gleda v nebo, na veliko posnetkih se ga vidi ko gleda v nebo, ampak nebes po moje ne bo videl.

Kučan je človek, ki mu je demokracija tuja, ali je pozabil kdo je bil vse do samostojne Slovenije, šef partije in obenem UDBE. Njegovi mentorji so bili Kardelj, Maček, Dolanc največji likvidatorji Slovencev. Lahko nas je farbal takoj po osamosvojitvi, kasneje ko se je marsikaj izvedelo o njegovih rabotah pa to ni več mogoče. Kljub visoki starosti še vedno ne miruje in še naprej dela škodo državi z svojimi besednimi izpadi na raznih proslavah. Moj star ata je po navadi za takšne ljudi kljub starosti dejal, ali jih še ni srečala, misli je pamet. Ali si ta stari partijec ne zaveda, kako si je umazal svoje ime in si ga še naprej blati. Pa kdo mu še verjame , člani Foruma 21, tudi ti mislim da ne vsi, dragi Milan tvoji časi so minili in mislim da je skrajni čas za to.

Zadnjič sem se v novem vlaku peljal na Jesenice mimo prenovljenih postajališč z novimi peroni in digitalno opremo po prenovljenih tirnicah obdanih z zaščitnimi ograjami. Prej sem se leta vozil na fakulteto v pokracani smrdeči in škripajoči 50 let stari gumuljki. To je razlika med demokracijo in Kučanovo demokracijo.

Zdaj dodobra razumem te naše komuniste. Hvala dr. Možini, dr. Pezdirju, g. Omerzi, ... da ste zbrali vsa ta zgodovinska gradiva in napisali knjige, ki realno opisujejo dogajanje v naši novejši zgodovini. Zdaj razumem, da je življenje naših komunistov utemeljeno na laži. Bili so za svobodo, pa so šli v pakt s Hitlerjem in pobijali v Sloveniji drugačemisleče. Bili so za socializem po vojni, pa so paralelno za sebe ustanavljali podjetja v tujini in kanalizirali denar. Bili so za TO, pa so jo uporabili za tihotapljenje cigaret, drog, orožja, ... Bili so za demokracijo 1991 ampak samo, če so oni na oblasti. In še danes so za demokracijo ampak samo če oni zmagajo. Pri nas je potrebna ena velika lustracija. Najprej ena velika zmaga desnega pola in potem odstaviti vse tiste iz oblasti, ki izhajajo iz prejšnje oblasti ali pa nadaljujejo z njo. Blokirati vse račune podjetij globoke države in zaseči premoženje tistim, ki so ga pridobili brez pravne podlage samo zaradi zaslug v prejšnjem režimu ali pa zaradi drugih pravno nekorektnih pridobitev.

*v bran demokratičnim dosežkom človeške civilizacije, kot so to storili leta 1941*

Dosežki človeške civilizacije iz leta 1941 (in kasneje) nemo kričijo iz brezen, rudniških jarkov ...
Hvala, Milan, za tako civilizacijo.
Ko pride zadnja ura, sprenevedanja ne bo več.

Temu človeku pa gre res na slabše... mogoče ga daje partijska demenca...

Nekdaj prvi komunist si je 30 let kasneje zaželel “povratka demokracije”

Pometimo raje pred svojim pragom in poglejmo, kaj je tedanji SLO nadškof mislil o tem šefu SLO UDBE, ki je tudi morila:

Milan Kučan je nosilec številnih najvišjih odlikovanj in priznanj. Med drugim je nosilec odlikovanja ... in »Viteza reda Papeža Pija«, s katerim ga je odlikoval papež Janez Pavel II.
https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/ostalo/biografija

Upam, da tedanjemu SLO škofu postavimo spomenik.

Ko se zadnji partijski predsednik bori za demokracijo, je to toliko prepričljivo kot dobrikanje volka Rdeči kapici.

Ko se zadnji partijski predsednik bori za demokracijo, je to nekaj takega kot volk, ki se je dobrikal Rdeči kapici.

“v bran demokratičnim dosežkom človeške civilizacije, kot so to storili leta 1941,”

Dosežki človeške civilizacije iz leta 1941 nemo kričijo iz brezen, rudniških jaškov, neznanih grobov ...
Hvala za take dosežke, Milan!
Ko bo prišla zadnja ura, sprenevedanja ne bo več!

Ko šef UDBE (kot predsednik Zveze Komunistov), govori o DEMOKRACIJI, je res SMEŠNO, dejansko pa ŽALOSTNO.

Spomnimo predvolilne tekme, ko je KUČAN kandidiral za predsednika Slovenije. Z njim v tekmi, je bil tudi DOBROTNIK z Negove - Kramberger, ki je med kampanjo Kučana kritiziral. Toda ne dolgo.

Kramberger je na SHODU bil ustreljen. NABOJA PA NISO nikoli NAŠLI.
In temu pravi Kučan DEMOKRACIJA, ko nasprotnike fizično uničiš, po potrebi ubiješ. To dokazujejo tudi BREZNA, ki so še vedno polna človeških trupel.

Taka je pač KOMUNISTIČNA svoboda, ki vsem omejuje celo pravico do življenja, če ni pristaš Levice.

Kučan že 30 let vlada izza odra, sedaj pa ima dovolj in je prišel zopet na SVETLO. Svetujem mu, da spet prevzame stranko Zveze Komunistov in z njo kandidira. Tako se dela DEMOKRACIJO!