Nekaj delikatnih vprašanj, ki jih odpira afera Fotopub: kaj se pri nas imenuje kultura oz. umetnost

Gostujoči avtor

22. 9. 2022 ob 6:03
1 komentar

Komentar Naročnina

Konec poletja oz. v začetku jeseni sta se tako rekoč istočasno zgodila dva dogodka, ki sta povezana z umetniško skupino Neue slowenische Kunst: v Križankah so uprizorili glasbeno-gledališko-filmski spektakel Alamut, nekaj dni pred tem pa je naredil samomor slikar Roman Uranjek. Skupina Neue slowenische Kunst se je uveljavila v času, ko se je svojemu kulturnopolitičnemu vrhuncu bližala Nova revija. Škandal s plakatom za jugoslovanski dan mladosti je izbruhnil približno ob istem času kot 57. številka s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Ob trideseti obletnici razvpitega plakata je Delo (17. marca 2017) objavilo članek Jele Krečič: »Novi kolektivizem (NK), oblikovalska podskupina Neue Slowenische Kunst (NSK), v kateri so delovali Dejan Knez, Miran Mohar, Roman Uranjek in Darko Pokorn, je na natečaj prijavila črno-sivi (metalni) plakat s podobo mišičastega mladeniča, ki herojsko vzdiguje roki, opremljeni s simboli SFRJ. Takrat je bilo manj znano, da plakat zvesto posnema motiv nacistične slike Tretji reich Richarda Kleina, le da so tu nacistični simboli zamenjani za jugoslovanske in slovenske. Plakat je izbrala slovenska komisija, kasneje pa je blagoslov dobil tudi na zvezni ravni.« Kolumna Dimitrija Rupla je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Na digitalno naročnino se po znižani poletni ceni 58,80 € na leto ta trenutek še lahko naročite. Če se zanjo še niste naročili, preberite odprte članke na temo Fotopuba na Domovini: Zarota molka o razvratnih zabavah in uničenih življenjih (komentar Andreje Barat) Dekleta z 8. marca, naravnajte prioritete: ne "lačni otroci", problem so kosila v smeteh. In posilstva v kleteh (komentar Milene Miklavčič)

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?

Enkratni nakup članka:

1,49 €

Kupi

Prijavi se

Ste že naročnik?

Prijavi se

Naroči se

Naročnina že od:

16,25 €

na mesec

Naroči

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.

Povezani članki

Anton Ažbe: slovenski genij, ki je vzgojil generacije svetovnih umetnikov

10. 12. 2025

»Vojna me je zaznamovala, nanjo odgovarjam z umetnostjo«

04. 01. 2026

[Video] David Sipoš in Jernej Kuntner: Exodus 1945 – Naša kri (Vroča tema, 8. 2. 2026)

08. 02. 2026

1 komentar

Kaj pa vem

22. 09. 2022 09:12:34 0 Odgovori

Velja prepričanje, da so nekdaj umetniki živeli v veliki revščini in da se zdaj to ne bi smelo več dogajati. Menim, da to sploh ni res, živeli so pač takratnemu standardu primerno. Če drži zgodbica o Cankarju, ki je naročil eno kočijo zase in eno za sprehajalno palico, kaže le na to, da umetniki ne znajo ravnati z denarjem. Prav veliko zelo pomembnih umetnikov tudi ni, ki bi živeli mnogo slabše od svoje okolice. Mnogi so imeli mecene, lahko bi jih imeli tudi sedaj. Vse naprtiti na pleča države je zelo krivično do tistih ljudi, ki komaj preživijo in morajo kljub temu vzdrževati umetnike ki to sploh niso. Umetnost je tudi lepo oblikovati npr. lonček za jogurt. S provociranjem z nagci v izložbah ali skakanjem v plenicah po tržnici, kaže le nato, da nimajo idej. Če si najdejo nekoga, ki je pripravljen to plačati iz svojega žepa, zaradi mene lahko take neumnosti počnejo še naprej. Da si zaslužijo pozornost razne inštalacije in performansi, kar naj bi to že bilo? Na si najdejo mecene!!!