Ne zmanjšanje, temveč povečanje oboroževanja: tudi Golobova vlada za protiraketni ščit. In vse tiho je bilo ...

Sistem MIM-104 Partiot, Vir foto: https://www.army-technology.com/


Možnosti vojaških spopadov v svetu so z naraščajočimi napetostmi vse večje in pred kratkim smo pisali, da so evropske države zaradi izdatnih dobav orožja in streliva Ukrajini ter zanemarjanja lastne proizvodnje in premajhnih finančnih vlaganj v obrambne strukture postale materialno podhranjene, posledično pa odvisne od neevropskih akterjev, kot sta ZDA in tudi Kitajska. Na kratko: Evropa ni varna.

V slovenskih medijih je kar nekoliko zapostavljena ostala novica, da se naša država pridružuje projektu skupne zračne obrambe petnajstih evropskih držav. Na pobudo Nemčije so pred dnevi namreč Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Finska, Nemčija, Madžarska, Litva, Latvija, Nizozemska, Romunija, Združeno kraljestvo, Slovaška in Slovenija podpisali pismo o nameri vzpostavitve skupnega (proti)raketnega ščita.

V tem duhu je nemški kancler Olaf Scholz že avgusta naznanil, da Nemčija ob podvojenem obrambnem proračunu namerava z drugimi državami zaščititi večino evropskega neba. Pohvala Nemcem. Začeli so tam, kjer je treba začeti. Ruska agresija na Ukrajino je jasno pokazala, kakšna je dinamika sodobnega bojišča in kaj pomeni biti brez zračne obrambe.
Pohvala Nemcem. Začeli so tam, kjer je treba začeti.

Zračna obramba je ključna


Zaščiteno nebo je nuja in predpogoj za vsako uspešno bojevanje. Velika večina ruskih uspehov v Ukrajini je bila dosežena iz zraka z letali, helikopterji in raketami. Brez premoči v zraku Rusi ne bi okupirali niti toliko ozemlja, kot jim ga je uspelo. Enako je Ukrajince v prvih tednih in mesecih vojne v igri držal Bayraktar, spet danes se Rusi zanašajo na iranske Šahede.

Ob začetku vojne so nekatere države, tudi Slovenija, podpirale zaprtje ukrajinskega zračnega prostora. Z vojaškega vidika bi bilo to nujno, s političnega pa mogoče celo pogubno. Ker napadena država svojih protizračnih kapacitet tako rekoč ni imela, bi nebo lahko zaprle edino sile Nata. To bi pomenilo neposreden spopad med Rusijo in Natom, kar bi ob nestabilnosti ruskega vrha lahko imelo katastrofalne posledice.

Če povzamem: ob učinkoviti zračni obrambi se lahko bojujemo "pod dežnikom", le na kopnem in na vodi. Zrak, od koder prihajajo največje grožnje, tako postane bojišče zase, s tem pa se minimalizira vpliv zračnih sistemov na potek konflikta. Ob nedavnih nediskriminatornih raketiranjih civilnih ciljev s strani ruskega agresorja je kristalno jasen pomen tovrstne obrambe ne le za vojsko, temveč tudi za civiliste.

Pogosto se pojavlja argument, da ima Rusija hipersonične rakete Cirkon, ki jih ni sposoben zaustaviti noben ščit tega sveta, torej zračna obramba nima smisla. Ne drži. Rusi so v ogromni večini uporabljali druge vrste sredstev, ki bi jih bilo mogoče zaustaviti. Vprašanje je, koliko Cirkonov je v ruskem arzenalu sploh operativnih; glede na videno vsekakor premalo, da bi zadostile potrebam Kremlja.

Še eno pomembno dejstvo: naj ne zveni zlovešče, a ni nujno, da bi evropski ščit služil za odvračanje ravno Rusije.
Ob nedavnih nediskriminatornih raketiranjih civilnih ciljev s strani ruskega agresorja je kristalno jasen pomen tovrstne zračne obrambe ne le za vojsko, temveč tudi za civiliste.

Interesi Nemčije in Evrope


Nemčija je po dolgih desetletjih spet upala dati vojaško pobudo. Resda obrambno, pa vendar je zaznati težnjo po krepitvi vojaške veljave. Pri tem je v veliki večini naletela na odobravanje, tudi s strani zveze NATO. Razen Finske so vse države pristopnice tudi članice zavezništva, katerega kapacitete so bodo z napovedanim sistemom še okrepile, Finska pa kljub temu, da uradno še ni pristopila k zavezništvu, svoje članstvo na nek način začenja materializirati.

Nemški vrh zagotavlja, da je pobuda plod odgovornosti do zaveznikov in verjamemo lahko, da se Nemčija v tem trenutku želi oprati očitkov, da ni dovolj dobra obrambna partnerica niti državam zavezništva niti Ukrajini. Nedvomno pa obstajajo še drugi interesi, na primer, najmočnejša evropska država s tem želi večati lastni vojaški vpliv in se s tem strateško krepiti. Glede na dejstvo, da Nemčija trenutno razpolaga le s sistemi kratkega in srednjega dosega, ji je bržkone v interesu tudi namestitev sistemov dolgega dosega, s čimer bi prišla do tehnologije, kakršne do sedaj še ni posedovala.

Ostaja še mnogo neznank


Kateri sistemi naj bi bili vključeni, ni dokončno znano, na mizi pa so se že znašli nekateri predlogi. Za pokrivanje dolgega dosega se najglasneje govori o izraelskem Arrow 3 z zunajatmosferskimi hipersoničnimi izstrelki, a zaenkrat posel še ni izvedljiv, saj ta vsebuje nekatere ameriške kompomente, ki jih ZDA kljub pritiskom Izraelcev in Nemcev zaenkrat nočejo prodati.

Potrebam srednjega dosega naj bi zadostil dobro poznani ameriški MIM-104 Patriot, kratkega pa IRIS-T, ki ga Nemci sicer proizvajajo, a oborožene sile z njim ne razpolagajo. Pred kratkim so ga dobavili Ukrajini, največji doseg pa znaša 25 km. Kje bodo sistemi nameščeni, zaenkrat še ni znano, prav tako ne, koliko bodo stali. Predlagan je skupinski način kupovanja, s čimer naj bi se stroški znatno znižali. Po dostopnih podatkih pristojnosti, obveze in odgovornosti držav pristopnic niso točno opredeljene.

Francozov in Poljakov ni zraven


Če je projekt resen (in moral bi biti), lahko v kratkem pričakujemo natančnejše podatke. Kljub temu, da temelji na dobrem namenu in vzpodbudni viziji, pa se nekateri niso poistovetili z njim. (Ne)strinjanje obuja že nekoliko zabrisane zgodovinske delitve: pri projektu ni Francozov, pa tudi Poljakov, in vsak ima svoje razloge. Poljska je že v postopku modernizacije zračne obrambe v sodelovanju z Britanci in Američani (gre za kratki in srednji doseg); rečemo lahko, da so Poljaki glede na svoje zmožnosti Nemce na tem mestu prehiteli.

Francozi pa, kot ponavadi, stremijo za neodvisnostjo od kogarkoli. Slišati je, da hočejo zračno obrambo graditi na zastraševanju nasprotnika s svojim zavidanja vrednim jedrskim arzenalom. Takšnim izjavam ne gre verjeti, ker z vojaškega vidika v današnjem času pač ne držijo vode. Bolj gre verjeti tistim, ki menijo, da Francija hoče skupnemu projektu prodati svojo tehnologijo, hkrati pa že razvija skupno zračno obrambo z Italijo.
Čeprav paktiramo in kolaboriramo z državami Nata ter bomo namenili še neznane količine denarja za oboroževanje in delovanje na tujem, tokrat ni nastala afera. Povečevanje vlaganj v obrambo tokrat ni nekaj fašističnega in zavržnega.

Zakaj so vsi na levi tiho?


Ko smo že pri nestrinjanju in delitvah: nad pobudo niso navdušeni v Levici, kjer nadaljujejo s svojo zgrešeno mirovniško logiko ustvarjanja miru s pacifizmom, demilitarizacijo ter nevtralnostjo. A čeprav paktiramo in kolaboriramo z državami Nata ter bomo namenili še neznane količine denarja za oboroževanje in delovanje na tujem, tokrat ni nastala afera. Povečevanje vlaganj v obrambo tokrat ni nekaj fašističnega in zavržnega.

To je nekaj, ob čemer so tiho tako politika kot mediji. Nihče ne nasprotuje, nobene polemike ni zaznati. Nihče ni začel ugibati, koliko bolnišnic in domov za ostarele bi lahko za ta denar postavili, nihče govoriti o podpori imperializmu, nihče ni vnaprej napovedoval revizij.

Državni sekretar na MORSU Damir Črnčec je že večkrat javno izjavil, da je dvigovanje obrambnega proračuna zaveza te vlade (upajmo, da ne le na račun preklicanih pogodb). Pohvalno. Njegove številke niso prav daleč od tistih, ki jih je predvideval nekdanji minister Tonin. So pa daleč od Šarčevih obljub o popolni reorganizaciji (in med vrsticami demilitarizaciji) SV, gverilskem bojevanju itd. ter o tem, kako je potrebno zmanjšati obrambne stroške.

Čeprav je Golobova koalicija z neutemeljenimi argumenti lomastila po oblikovanju bataljonske bojne skupine, so na koncu vsi pristali na trdnejših tleh, vključno z Levico, in realnost vedno znova kaže kratek domet puhlih izjav levih populistov, ki obljubljajo eno in delajo drugo.

Prezgodaj je še, da bi sodili o finančnih in političnih učinkih pristopa k projektu. A v vojaškem smislu se bo najverjetneje izkazal za pozitivnega.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike