Ne le o brodolomu civilizacije, papež je Evropski komisiji navrgel, da so božič skušali odpraviti totalitarni režimi

Foto: Vatican media
POSLUŠAJ ČLANEK
Papež Frančišek je včeraj zaključil svoj 6-dnevni obisk Grčije in Cipra. Papež se je srečal s predstavniki grške pravoslavne cerkve, mladimi, begunci in migranti, državnim vodstvom in novinarji. Na poletu proti Rimu je po svoji ustaljeni tradiciji odgovarjal na vprašanja novinarjev.

Osrednje sporočilo papeževega obiska je bila edinost in sodelovanje med katoličani, ki so v Grčiji v manjšini, in pravoslavci ter bivanju v današnjem sekularnem svetu. Papež je obiskal tudi otok Lezbos, kjer je izrekel najbolj odmevne besede obiska, naj se ustavi brodolom civilizacije, pri čemer se je nanašal na tragiko migrantov, ki umirajo v Sredozemskem morju.

A kot je kasneje pojasnil novinarjem, ni imel v mislih nekontroliranih migracij, ampak predvsem željo, da bi v vsakem človeku videli človeka in mu bili pripravljeni priskočiti na pomoč.

V odmevih obiska migrantskega centra pa se je kar nekoliko izgubila pobuda k ekumenizmu in ponižnosti, pa tudi odločna kritika poskusa odprave božiča v komuniciranju Evropske komisije. Slednje je primerjal s totalitarnimi režimi.

Želja po več ekumenskega sodelovanja


Osrednje sporočilo papeževega obiska obeh držav v Vzhodnem Sredozemlju lahko razberemo že iz logotipov obiska. V ciprskem je podoba papeža, ki gleda svetega Barnabo, zavetnika otoka, čigar ime pomeni tudi sin spodbude in tolažbe. Tolažiti drug drugega v veri je tudi osrednje sporočilo obiska. Na logotipu najdemo tudi oljčno vejico in klas, simbol miru in prijateljstva.

V Grčijo papež prihaja kot prijatelj, kar simbolizira ladja, s križem kot osrednjim jamborom in svetim duhom v jadrih. V večinsko pravoslavno Grčijo papež prihaja kot prijatelj s sporočilom prošnje po odpuščanju za zgodovinske krivice, ki so nastale med katoliki in pravoslavci, posebej s strani katoličanov.

Kot je dejal večkrat, tudi na letu nazaj domov, si želi več sodelovanja in edinosti med katoličani in pravoslavci, ter napovedal celo možnost sinodalne poti s pravoslavno cerkvijo. V pripravi naj bi bil tudi obisk s patriarhom Kirilom. Za pogovor z njim je Frančišek pripravljen odpotovati tudi v Moskvo.

Geslo Bodimo odprti za Božja presenečenja se nanaša tako na mlade kot na odnos do migrantov. Mlade je papež pozval, naj se ne bojijo dvomiti, ker gre za »vitamine vere« vendar pa naj se upirajo dvomom, ki jih delajo mračne in depresivne, saj ti prihajajo od hudiča.

Grške mlade je še spomnil, naj ne gledajo nase, ampak rajši obrnejo pogled okrog sebe, namesto da so zaporniki telefonov pa naj srečujejo prave, resnične ljudi. Kristjani nismo zaradi dolžnosti, ampak, ker je to lepo, jim je še položil na srce papež, ki dodaja, da pomoč drugim ni za zgube, ampak je to delo zmagovalcev.

Že drugi obisk migrantskega centra na Lezbosu: Gre za brodolom civilizacije


Že drugič je papež obiskal otok Lezbos in tamkajšnji migrantski center. Tam je že bil pred petimi leti. Kot ugotavlja, se od takrat ni spremenilo kaj dosti. Beguncem, nastanjenim v centru, je sporočil, da se jih ne boji in da je prišel zato, da jim lahko pogleda v oči. »Migracije niso problem bližnjega vzhoda in Severne Afrike, Evrope in Grčije, ampak so problem sveta,« je opozoril papež. »Ni dovolj, da se zapremo pred tistimi, ki so v večji stiski in trkajo na naša vrata.«

Opozoril je tudi, da bo stikov med različnimi ljudmi v prihodnje vse več, hkrati pa pozval k naslavljanju problemov na izvoru. Potrebno je odpraviti vzroke za migracije, ne samo reševati urgentnih situacij.

Papež Evropski komisiji: Božič so poskušali odpravljati totalitarizmi, Napoleon, nacizem in komunizem


Posebna pozornost novinarjev je običajno usmerjena v polet, ko se papež vrača domov v Rim, na poti pa odgovarja na vprašanja novinarjev. Tokratni let je zaradi bližine Rima potekal vsega skupaj dve uri.

Papež je med poletom podrobneje pojasnil pomen svojega opravičila in drže ponižnosti in pripravljenosti opravičiti se na splošno, razložil pomen sinode ter dodal, da so vzhodni pravoslavni bratje ohranili to tradicijo, latinska katoliška cerkev pa jo je znova začela obujati pred 56 leti pod papežem Pavlom VI. In da moramo znova pridobiti navado skupne hoje.

Poskus odprave božiča iz komuniciranja Evropske komisije je označil za anahronizem ter poudaril, da so božič v zgodovini poskušali odstraniti različni diktatorji, od Napoleona do nacizma in komunizma, pa ni nikomur uspelo, saj gre za navado razvodenelega sekularizma.

Evropsko unijo je pozval, naj se vrne k idealom ustanovnih očetov, ki so edinost in veličina, ter jo pozval, naj se izogne poti kulturnega kolonializma. Evropska unija po papeževem mnenju ne sme propasti, zato pa mora spoštovati vse države članice in ne vsiljevati uniformnosti. »Evropska unija je skupnost suverenih bratov, ki so edini v spoštovanju različnosti drug drugega.«

V nadaljevanju je še pozval k zaščiti demokracije, ki jo ogrožata populizem, ki ga ne gre mešati s popularizmom in svobodo govora in zaničevanjem narodnih vrednosti, ki vodijo v supernacionalni imperij.

Čeprav pred prišleki ne bi smeli zapirati vrat in v postavljanju zidov papež vidi negativno sporočilo, pa opozarja tudi, da je dolžnost vlad, da vladajo in jasno povedo, koliko ljudi so zmožne sprejeti, poskrbeti zanje in jih integrirati, za druge pa v sodelovanju z drugimi državami poiskati druge rešitve.

Opozoril je tudi pred obsojanjem zgodovine, ter da je treba na zgodovinske dogodke gledati v luči tedanjega časa, kar se nanaša na nedavni sprejem odstopa pariškega nadškofa Aupetita. Odstop slednjega je sprejel predvsem zaradi uničenega dobrega imena in opozoril, da nihče ni brez greha.

KOMENTAR: Peter Merše
<strong>Papež ni ne levičar ne desničar, ampak skuša videti vsakega človeka z dostojanstvom</strong>
Papeža Frančiška pogosto prikazujejo kot levičarskega papeža, velikega zagovornika migracij in socializma. A to je predvsem slika, ki jo ustvarjajo proti katoliški veri nastrojeni mediji in novinarji. Ti te dni poudarjajo papežev izrek o brodolomu civilizacije. In drži, stotine ljudi, ki umirajo na poti v boljšo prihodnost, v resnici so brodolom civilizacije. Enako drži tudi, da je treba človeku v stiski pomagati, ne glede na to, kdo je in od kod prihaja. A to še ne pomeni, da je papež zagovornik brezglavih nekontroliranih migracij. Jasno sporoča tudi, da je treba probleme reševati pri izvoru, vladam pa priznava pravico do vladanja in smiselnega upravljanja z državami, suverenimi narodnimi skupnostmi. Posebej opozarja, da ne gre nasedati poceni populizmu, kot tudi ne zametavati narodne identitete. Posebej svari pred globalističnim imperijem, lahko bi rekli internacionalo, ki bi vodila v zmanjšanje svobode. Skoparil ni niti s kritiko poskusov odprave božiča s strani Evropske komisije. Tej je jasno povedal, naj se odvrne od teh diktatorskih manir in se vrne k idealom ustanovnih očetov. Če vam je papež všeč ali ne, z obiskom Grčije je dal jasno vedeti, da je njegova vloga vloga Kristusovega namestnika na Zemlji. In če se vprašamo, kaj bi Kristus storil na tem mestu, je precej verjetno, da bi ravnal zelo podobno, kot je ravnal Frančišek. Sprejel bi dostojanstvo vsakega človeka in jasno zavrnil politiko, ki skuša omejevati svobodo kogarkoli, tako ali drugače.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike