Navdušeni nad oblastjo

Rok Čakš
Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si

Petnajsta slovenska vlada, Golobova, je končno v sedlu. »Končno« zato, ker se je od volitev vsem zdelo, da nič ni bolj pomembnega od tega, da oblast prevzamejo v rekordnem času. Koalicijska pogajanja so samozvani centristični liberalci z radikalno levico zaključili v sestanku ali dveh, čez vikend so kakšnemu FDV študentu dali spisati koalicijsko pogodbo, časa ni bilo niti za lektorja, kaj šele za kakšne finančne izračune zapisanih obljub.

Zaslišanja so bila urejena v podaljšanem vikendu, sredi tedna pa že glasovanje in hop, pa so bili na oblasti. Nič ne de, če so za to morali prevzeli ministrske resorje po Janševem razrezu. Samo da so prejšnjo vlado izselili z Gregorčičeve kakor hitro je bilo mogoče. In da so se v še tople ministrske fotelje zleknili sami.

Ne glede na grenak priokus in skrb, ki so jo nad idejami domnevno levosredinske koalicije, ki se je izkazala za povsem levo, izrazili gospodarstveniki, finančniki, zdravniki in drugi intelektualci bolj praktičnih ved, pa je novim oblastnikom treba priznati nekaj: vsi od prvega do zadnjega izžarevajo neverjetno navdušenost nad oblastjo. Robert Golob ne more dovolj poudariti, kako zelo je ponosen, in vzneseno prepričuje vse okrog sebe, da bodo »v kratkem na to vlado vsi zelo ponosni«. Tanja Fajon, ki je Socialne demokrate spustila skoraj na rob parlamentarnega praga, zdaj že žari od navdušenja nad tem, da je lahko »ministrica za zunanje in evropske zadeve« (pogovor Luke Svetine z njo na tej povezavi). Koalicijskih namer nista mogla prehvaliti Luka Mesec in celo hišni revolucionar Miha Kordiš, ki je na Facebooku zapisal: "Resnično se je veselim: enkrat za spremembo – dejanska sprememba!"

Po navdušenju nad tem, kaj se ji dogaja, pa vse nadkrili Urška Klakočar Zupančič. Iz neke anonimne okrajne sodnice je, potem ko je Janšo označila za "velikega diktatorja", doživela meteorski politični vzpon in čez noč postala kar predsednica državnega zbora, po protokolu druga najpomembnejša oseba v državi. Noro, kam te lahko pripelje, če ob pravem času na pravem mestu posvinjaš po Janši in zato proti tebi nekdo ukrepa po uradni dolžnosti. Manjka samo še, da Jaša Jenull postane direktor ljubljanske Drame, Tea Jarc pa predsednica Planinske zveze Slovenije!
Noro, kam te lahko pripelje, če ob pravem času na pravem mestu posvinjaš po Janši in zato proti tebi nekdo ukrepa do uradni dolžnosti.

Jaz, predsednica!


A vrnimo se h Klakočar-Zupančičevi, ki jo je, zaradi funkcije, ki so ji jo dodelili, vendarle treba obravnavati nekoliko resneje. Ne gre za rdeče čevlje ali rožnate obleke, iz česar zdaj svobodni mediji iz nje delajo junaško upornico. Gre za to, da se Klakočar-Zupančičeva v vsem navdušenjem nad samo seboj vede, milo rečeno, položaju in funkciji neprimerno. Ne le s pokroviteljskimi in arogantnimi nastopi v državnem zboru,

https://twitter.com/AnzeVivod/status/1532245581959249921

temveč tudi v komentarjih in izjavah izven njega. Denimo tista, ko je slovenskim škofom zažugala, da če ne vedo, do kod segajo njihove pristojnosti, jim bodo oni (oblastniki torej) "slovensko ustavo razložili še enkrat".

Če stopimo korak ali dva nazaj, kakšen je to ton izjave izvoljene, še zelene uradne predstavnice oblasti do visokih predstavnikov neke verske skupnosti, kateri po statistikah pripada več kot polovica slovenskih državljanov in s katerimi se v življenju najbrž še nikoli ni srečala, z njimi pogovarjala? Pa četudi bi s svojega piedestala kaj podobnega zabrusila muftiju Nevzetu Poriću  ali evangeličanskemu škofu Leonu Novaku, bi veljalo povsem enako. A niso nesramno ciničnega pristopa do ljudi okoli sebe očitali ravno Janši in njegovim?!

Kako si razložiti takšno oblastno aroganco drugače kot z osupljivo pijanostjo od oblasti, kot je to v svojem komentarju zapisal Peter Merše?

Ponosna predsednica in podpredsednici državnega zbora (goto: Matija Sušnik, dz-rs.si)


 

Kako drugače razložiti, da poslanec, po izobrazbi filozof, ki je komaj prilezel v državni zbor, na javni televiziji rednemu profesorju ekonomije in bivšemu finančnemu ministru gladko spusti, da je za področje financ nekompetenten in njegove analize nič ne veljajo?

Ali pa ko podmladek sicer vladne stranke, ene največjih poraženk minulih volitev, na nedolžno izjavo škofa Sajeta o pričakovanju katoličanov, da bodo upoštevani kot enakovredni člani te družbe, na Twitterju arogantno navrže: "Seveda boste, zato pa vas bomo temu primerno tudi obdavčili"?!

Nekaj je navdušenost nad oblastjo, ki je do neke mere, če se pretvori v pristno delovno zavzetost, lahko tudi koristna. Drugo pa je, ko to navdušenje nad seboj preraste zdravo mero in človeku stopi v glavo. In ravno to se zelo očitno dogaja političnim zelencem, ki so iz svojih malih svetov čez noč uleteli na najpomembnejše in najbolj izpostavljene funkcije v državi.

Robert Golob je v enem svojih nastopov v parlamentu govoril o ponižnosti. Res je, v okoliščinah tako visoke zmage ljudi, nevajenih takšne javne pozornosti in medijskih žarometov, je ponižnost nujno potrebna vrlina, ki človeku pomaga ostati z nogami na tleh. A žal se zdi, da Goloba, še bolj pa njegove sodelavce, slast oblasti, ki jo te dni uživajo polne čaše, drži visoko v oblakih.

Kolikor višje bodo na opojnih hlapih poleteli, toliko globlje bodo, ob trku z realnostjo, padli. Za Slovenijo, pa tudi za njih same bi bilo dobro, da ne letajo previsoko.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

delavec gospodarstvo
Gospodarstveniki kritični: "Vladna politika vedno višjih davkov je napačna!"
  • 30. 08. 2024
dr. Nena Kopčavar Guček, zdravnica
Dr. Nena Kopčavar Guček: »Pacient je planil čez mizo name, sestri pa je rekel, da me je hotel povabiti na kavo«
  • 10. 08. 2024
poplave 2023, sanacija, hiša
Najprej poplava Golobovih obljub, sedaj suša pri njihovem izpolnjevanju
  • 03. 08. 2024