NATO bo tesneje sodeloval z Ukrajino, vzhodne članice se želijo vojaško krepiti. Lahko Kitajci izpogajajo mir?

POSLUŠAJ ČLANEK
Danes in jutri se v Bruslju odvija dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov držav članic zveze Nato, v okviru katerega bo zavezništvo v svoje vrste sprejelo rusko sosedo Finsko. Medtem ko je pridružitev Švedske začasno še pod vprašajem, pa se s severnoatlantskim zavezništvom vse bolj povezuje Ukrajina.
Smernice, na katerih naj bi slednja gradila svojo varnost v prihodnosti, dobivajo vse jasnejše obrise, obenem pa se vse bolj krepi težnja po vojaški krepitvi Natovega "vzhodnega krila", ki bo po novem de facto obsegalo tudi Finsko.
"Naša podpora bo dolgoročna, zato pričakujem, da se bodo ministri strinjali, da zečnemo delati na večletnem programu," je glede podpore včeraj povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Nato kot organizacija Ukrajini trenutno ne dobavlja oborožitvenih sistemov ali kakršnihkoli ubojnih sredstev, sodeluje pa z neubojnimi sredstvi, kot so motilniki dronov, gorivo, vadbena oprema, gorivo, medicinska oprema itd.
Trenutno se podpora izvaja v okviru lani dogovorjenih sredstev v višini 150 milijonov evrov, poleg tega so pod okriljem Nata dodatno darovale posamične članice; pri teh donacijah gre tudi za več deset milijonov evrov na državo.
A glede na izjave visokih predstavnikov bo sodelovanje preseglo zgolj humanitarne donacije. Kot je za Euractiv povedal Natov diplomat, bo predvidena pomoč za obdobje naslednjih desetih let v višini 500 milijonov evrov letno, in čeprav je v primerjavi z donacijami posameznih držav v obliki oborožitvenih sistemov ta številka zanemarljiva, se tudi Natova politika pomika v smeri razširitve sodelovanja na področje interoperabilnosti, kar pomeni, da bosta v prihodnosti ukrajinska doktrina in oprema postajali vse bolj kompatibilni z Natovo.
S tem bo po napovedih določenih zagonskih investicij deležna tudi ukrajinska obrambna industrija. Po pričakovanjih bo celoten finančni paket odobren na vrhu Nata v Vilni prihajajočega julija.
Prav na tem srečanju pa naj bi konkretneje določili tudi krepitev omenjenega "vzhodnega krila" Nata, h kateri pozivajo predvsem vzhodne članice, ki bodisi mejijo na Rusijo ali Ukrajino ali predstavljajo rusko interesno območje. Že konec letošnjega februarja so voditelji Bukareštanske deveterice na srečanju, ki se ga je udeležil tudi amerišči predsednik Joe Biden, pozvali k popolni vojaški pomoči Ukrajini: "Besedam naj sledijo konkretni ukrepi, natančneje dobava orožja, ki je potrebno za Ukrajinsko zmago, posebno tankov, modernih letal in raket dolgega dosega," je na primer dejal Ivan Mikloš, nekdanji slovaški finančni minister.
Na omenjenem srečanju so se predstavniki dogovorili tudi za medsebojno pomoč v primeru grožnje. "Vzhodno krilo" naj bi se po napovedih češke obrembne ministrice Jane Černochove še dodatno okrepilo vsled ruske postavitve jedrskih kapacitet na območju Belorusije: "Ne glede na močne besede Rusije in Belorusije v zadnjih tednih se bomo okrepili," je povedala.
Ker so krepitve odvisne od vlaganj, je ena od glavnih tem bruseljskih pogovorov tudi dvig obrambnih izdatkov držav na 2 % BDP. To temo posebno izpostavljajo Poljaki, ki za trenutne obrambne načrte namenjajo okoli 4 %. Skupaj z Estonci so se že pred časom zavzeli za dvig dogovorjenih minimalnih izdatkov z 2 na 2,5 %.
Kot so voditelji vzhodnih članic zavezništva že večkrat izpostavili, jih je ruska agresija na Ukrajino zaradi strateške izpostavljenosti še dodatno povezala, obenem pa ostajajo zavezani prizadevanjem za mir. Češka ministrica Černochova je tako pred dnevi povedala, da ni pomembno, kdo izpogaja mir, bistveno je, da se vojna konča. Ob tem pa je poudarila, da bi morala pogajanja potekati o celotnem ukrajinskem ozemlju, saj napadena država ne bi smela ničesar prepustiti agresorski Rusiji.
"Celoten svet mora storiti vse, kar je mogoče, da se grozote čimprej končajo. Če obstaja kdo, ki to lahko stori, ga podpiram. Vseeno mi je, če so to Kitajci," meni. Ob tem pa je vodja diplomacije EU Josep Borrell povedal, da Kitajska ne more biti del pogajanj, saj da ne loči med napadalcem in žrtvijo. Lahko pa bi Kitajci pogajanja organizirali, meni Borrell.
Smernice, na katerih naj bi slednja gradila svojo varnost v prihodnosti, dobivajo vse jasnejše obrise, obenem pa se vse bolj krepi težnja po vojaški krepitvi Natovega "vzhodnega krila", ki bo po novem de facto obsegalo tudi Finsko.
"Naša podpora bo dolgoročna, zato pričakujem, da se bodo ministri strinjali, da zečnemo delati na večletnem programu," je glede podpore včeraj povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Nato kot organizacija Ukrajini trenutno ne dobavlja oborožitvenih sistemov ali kakršnihkoli ubojnih sredstev, sodeluje pa z neubojnimi sredstvi, kot so motilniki dronov, gorivo, vadbena oprema, gorivo, medicinska oprema itd.
Nato za ukrajinsko obrambno industrijo
Trenutno se podpora izvaja v okviru lani dogovorjenih sredstev v višini 150 milijonov evrov, poleg tega so pod okriljem Nata dodatno darovale posamične članice; pri teh donacijah gre tudi za več deset milijonov evrov na državo.
A glede na izjave visokih predstavnikov bo sodelovanje preseglo zgolj humanitarne donacije. Kot je za Euractiv povedal Natov diplomat, bo predvidena pomoč za obdobje naslednjih desetih let v višini 500 milijonov evrov letno, in čeprav je v primerjavi z donacijami posameznih držav v obliki oborožitvenih sistemov ta številka zanemarljiva, se tudi Natova politika pomika v smeri razširitve sodelovanja na področje interoperabilnosti, kar pomeni, da bosta v prihodnosti ukrajinska doktrina in oprema postajali vse bolj kompatibilni z Natovo.
S tem bo po napovedih določenih zagonskih investicij deležna tudi ukrajinska obrambna industrija. Po pričakovanjih bo celoten finančni paket odobren na vrhu Nata v Vilni prihajajočega julija.
Vzhodne članice se želijo vojaško krepiti in višati izdatke
Prav na tem srečanju pa naj bi konkretneje določili tudi krepitev omenjenega "vzhodnega krila" Nata, h kateri pozivajo predvsem vzhodne članice, ki bodisi mejijo na Rusijo ali Ukrajino ali predstavljajo rusko interesno območje. Že konec letošnjega februarja so voditelji Bukareštanske deveterice na srečanju, ki se ga je udeležil tudi amerišči predsednik Joe Biden, pozvali k popolni vojaški pomoči Ukrajini: "Besedam naj sledijo konkretni ukrepi, natančneje dobava orožja, ki je potrebno za Ukrajinsko zmago, posebno tankov, modernih letal in raket dolgega dosega," je na primer dejal Ivan Mikloš, nekdanji slovaški finančni minister.
Na omenjenem srečanju so se predstavniki dogovorili tudi za medsebojno pomoč v primeru grožnje. "Vzhodno krilo" naj bi se po napovedih češke obrembne ministrice Jane Černochove še dodatno okrepilo vsled ruske postavitve jedrskih kapacitet na območju Belorusije: "Ne glede na močne besede Rusije in Belorusije v zadnjih tednih se bomo okrepili," je povedala.
Ker so krepitve odvisne od vlaganj, je ena od glavnih tem bruseljskih pogovorov tudi dvig obrambnih izdatkov držav na 2 % BDP. To temo posebno izpostavljajo Poljaki, ki za trenutne obrambne načrte namenjajo okoli 4 %. Skupaj z Estonci so se že pred časom zavzeli za dvig dogovorjenih minimalnih izdatkov z 2 na 2,5 %.
Prizadevanja za mir pod določenimi pogoji
Kot so voditelji vzhodnih članic zavezništva že večkrat izpostavili, jih je ruska agresija na Ukrajino zaradi strateške izpostavljenosti še dodatno povezala, obenem pa ostajajo zavezani prizadevanjem za mir. Češka ministrica Černochova je tako pred dnevi povedala, da ni pomembno, kdo izpogaja mir, bistveno je, da se vojna konča. Ob tem pa je poudarila, da bi morala pogajanja potekati o celotnem ukrajinskem ozemlju, saj napadena država ne bi smela ničesar prepustiti agresorski Rusiji.
"Celoten svet mora storiti vse, kar je mogoče, da se grozote čimprej končajo. Če obstaja kdo, ki to lahko stori, ga podpiram. Vseeno mi je, če so to Kitajci," meni. Ob tem pa je vodja diplomacije EU Josep Borrell povedal, da Kitajska ne more biti del pogajanj, saj da ne loči med napadalcem in žrtvijo. Lahko pa bi Kitajci pogajanja organizirali, meni Borrell.
Povezani članki
Zadnje objave

Kaj se dogaja z generacijo Z: je to lenoba ali kaj drugega?
2. 10. 2023 ob 20:09

Zakaj Nemčija gospodarsko kleca in kako resno je njeno "zdravstveno stanje"
2. 10. 2023 ob 13:39

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Najuspešnejša političarka v septembru Jelka Godec, med 10 tudi Asta Vrečko
2. 10. 2023 ob 6:31

Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?
1. 10. 2023 ob 19:25
Ovire in pasti na poti Pavla Ruparja, da vzpostavi novi DeSUS
1. 10. 2023 ob 17:45
Ekskluzivno za naročnike

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31

Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
30. 9. 2023 ob 10:03
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
OCT
08
20. vseslovensko srečanje kmetov na Ponikvi in Slomu
12:00 - 16:00
OCT
13
Javni rožni venec
06:30 - 07:15
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
31 komentarjev
Andrej Muren
Vojaško najšibkejša članica NATA je Slovenija, ki pa žal ne kaže kakšnega interesa, da bi tako stanje kaj spremenila.
Peter Klepec
Kitajcem tradicionalno cloveska zivljenja ne pomenijo nic, niti njihova lastna. Vec deset miljonov so jih pobili kar tako, brez pravega razloga. Milijone Uigurov so vtaknili v KZ, ker so nezanesljivi. Tibetance so izvotlili. Kaksen faktor neki bi naj pa bili neki Ukrajinci za Kitajce? Ne glede koliko jih umre, zivi ali izgine. Za Kitajsko je dalec najbolj smiselno (z njihovo filozofijo), ce Rusija posteno izgubi to vojno. Sibirija je itak prazna, idealna za naselitev s Kitajci.
Peter Klepec
Po drugi strani bi bila pa Kitajska mocno zainteresirana, da Rusija obdrzi vsaj del osvojene ukrajinske teritorije., Ker bi to pomenilo precedens za Taiwan. Namrec, se vedno velja, da se z vojsko ne sme spreminjat mej. To je najvecja ovira za Kitajsko resevanje Taiwana.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
NO, SAJ KONČNI UČINEK TE VOJNE BO - POZITIVEN.
VOJAŠKO-ZLOČINSKA Rusija RF - BO OKTOBRA 2023 - poražena,
Krim bo od krimskih Tatarov,
Donbas in južna Ukrajina - pa
bo NERUSKO-UKRAJINSKA.
Pravijo resni poznavalci. l.r. Janez Kepic-Kern
rasputin
VOJAŠKO-ZLOČINSKA Rusija RF – BO OKTOBRA 2023 – poražena, Krim bo od krimskih Tatarov, *** A to pravi tvoja kristalna krogla? Krimski Tatari so na referendumu glasovali za Rusijo prav zato, ker Ukrajina ni nič bolj spoštovala njihovih pravic kot nekdanja Sovjetska zveza. Kijev vodi unitaristično politiko in hoče odpraviti vse narodne manjšine v Ukrajini. Rezultat je to, kar je: vojna, mrtvi, ranjeni, razseljeni, materialno opustošenje. Še celo Chat GPT odgovarja na vprašanje, čigav je Krim, takole: "Krim je ozemlje, ki se nahaja na polotoku na jugu Ukrajine, ob obali Črnega morja. Krim je bil v zgodovini pod oblastjo različnih držav in imperijev, vključno z Bizantinskim cesarstvom, Mongoli, Otomanskim cesarstvom in Rusijo. Po razpadu Sovjetske zveze je Krim postal del neodvisne Ukrajine leta 1991. Vendar pa je bilo ozemlje sporno med Ukrajino in Rusijo, saj se je večina prebivalstva na Krimu identificirala kot Rusi in so se počutili zapostavljene v ukrajinski državi. Leta 2014 je Rusija izvedla aneksijo Krima, kar pomeni, da je ozemlje priključila k ruski federaciji. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi in Evropsko unijo, je aneksijo Krima obsodila kot kršitev mednarodnega prava in integritete ozemlja Ukrajine. Ukrajina in večina mednarodne skupnosti še vedno priznavajo Krim kot del Ukrajine in se zavzemajo za njegovo vrnitev v ukrajinski okvir. Rusija pa trdi, da je Krim legitimno del ruske federacije in da je bila aneksija opravljena kot odziv na domnevne grožnje prebivalcem Krima s strani ukrajinskih oblasti."
rasputin
Ob tem pa je vodja diplomacije EU Josep Borrell povedal, da Kitajska ne more biti del pogajanj, saj da ne loči med napadalcem in žrtvijo.
***
Sem že komentiral ta članek, komentarja pa ni. Ponavljam po spominu:
Kakšna aroganca v odnosu do Kitajske! Ali EU loči, kdo je napadalec in kdo žrtev? Prvi napadalec so bile ZDA, ki so zrežirale državni udar v Ukrajini leta 2014, ki sprožil genocidno državljansko vojno zoper rusko manjšino, ki je po osmih letih prerasla v dolgo načrtovano in izzvano vojno med Ukrajino in Rusijo. Slednja je pač prišla na pomoč svoji na smrt obsojeni manjšini. Cilj Zahoda je kolaps Ruske federacije ali vsaj zamenjuava Putina z drugim voditeljem, ki bo plesal po taktih Zahoda.
Tudi evropski politiki niso tako za luno, da ne bi poznali in razumeli temeljnih dejstev te vojne. Toda sprenevedajo se, ker je vojna v Ukrajini proksi vojna Zahoda proti Rusiji na ramenih zlorabljenega in žrtvovanega ruskega naroda.
Vse govorjenje o človekovih pravicah, evropskih vrednotah ipd. je prazno v luči dogajanja v zvezi z dogajanjem v Ukrajini. Ukrajina ne brani zahodne demokracije pred rusko diktaturo, ker je sama diktatura, saj je prepovedala opozicijske stranke in opozicijske medije ter izvaja genocid na rusko manjšino v Ukrajini.
Dogajanje v Ukrajini je velik madež na vesti EU in Amerike, za katerega nosi vso odgovornost sedanja zahodna politična garnitura, ki zavaja javnost s propagando in prikrivanjem relevantnih dejstev.
Gregor
@rasputin od kdaj pa je režija oblika napada? Bolj korektno bi bilo reči, da so ZDA podprle vstajo, kar pa je povsem legitimno. Tudi mi smo imeli cel kup "ljudskih vstaj" in lahko nam niso všeč, ampak so čist legitimne. Ko pa se del prebivalstva s podporo tuje države upre drugemu delu s podporo druge tuje države... škoda cajta zate. Enostavno nimaš enakih vatlov za obe strani. Koliko civilov bo še moralo umreti, da boš obsodil čisto konkretno voaško agresijo tuje države?
rasputin
Popravljam: Toda sprenevedajo se, ker je vojna v Ukrajini proksi vojna Zahoda proti Rusiji na ramenih zlorabljenega in žrtvovanega UKRAJINSKEGA naroda.
Madison
"Ob tem pa je vodja diplomacije EU Josep Borrell povedal, da Kitajska ne more biti del pogajanj, saj da ne loči med napadalcem in žrtvijo. Lahko pa bi Kitajci pogajanja organizirali." ********* Kar je dejal Josep Borell, je resnično dejstvo. Kitajski komunisti s Ši Džinpingom na čelu so se ustopili ob bok Putinu ter odkrito navijajo za zmago putinistov v imperialistični zavojevalni vojni v Ukrajini. Zato Kitajci sploh ne morejo biti verodostojni mirovni pogajalci. Lahko pa bi Kitajci, če bi hoteli, pritisnili na Putina, naj konča vojno in se umakne iz Ukrajine. Toda to se ne bo zgodilo, kajti na Kitajskem so na oblasti komunisti. Borell tega ni smel glasno izreči, mi pa lahko povemo, da so, kakor vsi komunisti, tudi kitajski komunisti moralno nerazsodni - če bi bili moralno razsodni, ne bi bili komunisti. Poleg Kitajcev tudi proputinistični komentatorski navijači na Domovini, torej rasPutin, Friderik, fiLčrTjaK in občasno še kdo, ne ločijo, kdo je žrtev in kdo napadalec v vojni v Ukrajini. Še več, moralno nerazsodna rasPutin in Friderik sta zaradi lastne nerazsodnosti vse skupaj preobrnila ter vlogo žrtve pripisala putinistični Rusiji, vlogo napadalca pa Ukrajini.
Friderik
NATO je s svojo "bistroumno" politiko eden od glavnih vzrokov te morije. Sedaj pravi, da bo to morijo samo še malo pospešil in ojačal. Čestitam! K.G. Jung je napisal razpravo v kateri je razglabljal ali sodi ( oseba, problem) k psihiatru ali spovedniku ( beri in se izobražuj!). Tretje opcije, k obema, ni ponudil. Kaj pravite, naj gredo ti NATO odločevalci k psihiatru ali spovedniku ali k obema? To vprašanje bi lahko Godler postavil tudi v milijonarju za tiste nagrade tam na vrhu. Tokrat bi lahko bila možna dva pravilna odgovora. Možen odgovor D, naj gredo na stroške Pentagona na Havaje srfat je v vsakem primeru pravilen. Težka bo!
Gregor
@Friderik No Pri Jungu lahko tudi prebereš, da je tipično opravičevanje nasilneža z zunanjimi razlogi za <b>njegovo lastno nasilnost</b>. Nasilnež tudi zelo rad krivi žrtev ala "baba že ve zakaj jih je dobila".
Peter Klepec
Ce bi NATO leta 2008 cez noc sprejel Ukrajino kot clanico, se danes ne bi bilo nobene vojne. Torej je NATO politika res bila zmotna, predvsem pa nepremisljenjo gobcanje po medijih.
Madison
Freuderik, C.G.Jung je bil moralni relativist, po njegovem morala ni bila nekaj obče veljavnega. Kot proputinistu se vam je očitno zazdelo zelo priročno sklicevati se prav na moralnega relativizatorja Junga - kajti zgolj v odsotnosti objektivne morale lahko proputinisti razglašate putinistično Rusijo kot žrtev ameriške in Nato politike. Kot že rečeno, se zdi pomanjkanje moralne razsodnosti osnovno gibalo zagovornikov ruske putinistične agresije nad suvereno evropsko državo Ukrajino. Ne vem sicer, kam bi po Jungu sodili proputinisti: ali k psihiatru ali k spovedniku... ...a dozdeva se mi, da bi bilo zanje najbolje, ko bi šli kar k obema...
Andrej Muren
Vse vojne v vzhodni Evropi (Gruzija, Ukrajina) so začeli Rusi z namenom svojew teritorialne širitve, ne NATO ne ZDA.
fiLčrTjaK
Vse kaže, da se bo vojna morala nadaljevati, da se bo še naprej krepil vojaško-industrijski kompleks.
Od slednjega so odvisni dobički korporacij, ki razvijajo, izdelujejo, prodajajo in preprodajajo orožje.
Za Ukrajince, ki so za Ameriko (in EU) le topovska hrana, je politikom prav malo mar.
Izjava Josepa Borrella, da Kitajska ne more biti del pogajanj, pove vse o (ne)morali ZDA in EU.
Tehnicol
Ža je prišlo do tega, da edino kdor bo do zob oborožen bo imel nekakšni odvračalni učinek pred morebitnimi sovražniki. Ruski vojaško industrijski kompleks pa ne deluje z polno paro?
Friderik
Točno tako.
Peter Klepec
Zamenjujete vzrok in posledico. Kadar ni nevarnisti vojne, oborozene sile shirajo. Od 1990 do 2022 je nemska vojska skoraj izginila. Od lani naprej pa dozivlja preporod. Ker je pac potreba. Gruzincem in Ukrajincem se je "zgodila" vojna izkljucno zato, ker niso imeli sposobne vojske. Jasno pa, da orozarska industrija dela le, ce kdo kaj naroci. Velika neumnost je pa misliti, da direktor Reinmetalla hodi po svetu in neti vojne, samo zato da bo lahko delal tanke.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.