Naročnine levih časopisov na RTV kljub racionalizaciji ostajajo bogate

Foto: Wikipedia

Prejeli smo podatke RTV Slovenija v povezavi z racionalizacijo naročanja na tiskane časopise. Že v petek smo poročali o napovedani racionalizaciji, ker pa nismo še imeli uradnih konkretnih številk, smo povzeli ocene, ki so jih v javnost dali nekateri zaposleni in so zaokrožile po družbenih omrežjih.

A izkazale so se za netočne. Visoko število naročenih izvodov levo usmerjenih časopisov ostaja, medtem ko tiskovin desnosredinskega profila v javni RTV ostaja za vzorec.

Pridobili smo tudi nekaj novih informacij v zvezi s kolumnisti Studio Cityja, še vedno pa odmeva tudi četrtkova oddaja Tarča, v kateri je voditeljica Erika Žnidaršič »sodila« Francu Kanglerju o na sodiščih že zdavnaj zaprtih primerih.

Kot zagotavlja vodstvo RTV-ja, Žnidaršičeva ni v suspenzu, zaposleni pa obsojajo pritiske na ekipo Tarče.

Filozof Boris Vezjak je na svojem blogu, ki ga je nato poobjavila Mladina, med drugim zapisal, da so po mnenju nove odgovorne urednice Jadranke Rebernik časopisi zastarel vir informacij ter da naj bi dala interno navodilo, da bo imel informativni program naročene po tri časopise in po tri spletne dostope, ki bodo zbrani na točno določenem mestu pri tajnici, kjer se bodo delili po potrebi in fotokopirali posamezne članke.

Tudi na Domovini smo že pred letom in pol poročali, da so bili na RTV Slovenija naročeni na ekscesne količine nekaterih levo nazorsko usmerjenih časopisov, ter nedavno tudi, da bodo njihovo število naposled racionalizirali.

A rezi še zdaleč niso tako dramatični, kot jih nekateri skušajo prikazati v kontekstu svojih trditev o prevzemu RTV Slovenija s strani desne politike.

Levih časopisov na RTV še vedno na pretek

RTV Slovenija je še vedno naročena na 27 izvodov in 3 spletne dostope vseh edicij Mladine. Gre sicer za racionalizacijo s predhodnih 67 izvodov, na katere so bili naročeni leta 2020 in sodeč po Erarju tudi lani. Glede na to, da je v informativnem programu zaposlenih približno 140 sodelavcev, pomeni, da si jih eno Mladino deli približno 5.

Da novinarji RTV Slovenija na področju časopisov, ki se uvrščajo med »levo usmerjene« nikakor ne bodo »goli in bosi« kažejo tudi naročnine, ki jih ime za leto 2022 RTV z drugimi časopisnimi hišami. Naročeni ostajajo na 73 izvodov tiskanega Dela in 61 spletnih dostopov, skupno 134 dostopov oz. skoraj za vsakega svojega informativnega novinarja.

Pri Dnevniku in Večeru so številke malo manjše. RTV vsak dan prejme 43 izvodov Dnevnika in 29 izvodov Večera, hkrati pa imajo zakupljenih 45 spletnih dostopov prvega in 19 drugega.

Naročnine na različne medije v letu 2022 na RTV Slovenija

Časopise nelevega profila si morajo, če jih želijo brati, resnično izmenjevati in »kopirati«

Navedbe o deljenju gesel »po potrebi« in izmenjavi treh izvodov časopisov vsaj za slednje časopise vsekakor ne veljajo. Veljajo pa za časopise, ki niso levega pedigreja. Celotna hiša ima tako naročenih 6 izvodov Reporterja, 2 izvoda Družine, 1 izvod Domovine in 1 izvod Demokracije ter nobenega izvoda revije Ognjišče.

Pri nobenem od omenjenih medijev nimajo spletnih dostopov do zaklenjenih vsebin, imajo pa, sodeč po aplikaciji Erar, namesto enega zdaj 2 dostopa do Požareporta.

Ne le finančni prihranek, z odjavo odvečnih izvodov so tudi bolj »zeleni«

V vodstvu RTV Slovenija so zmanjšanje stroška za tiskovnine za Siol obrazložili z opažanjem, da je bilo veliko izvodov, na katere so bili naročeni, neprebranih. Racionalizacija pa se ne pozna le pri stroških za tisk – ta je po novem prepolovljen, ampak tudi pri vplivu, ki ga imajo na okolje.

Letos načrtujejo za tisk porabitii 84.469 evrov, kar je skoraj pol manj kot lani, ko so porabili dobrih 165 tisočakov, še prej pa so za tiskovine porabili tudi 188 tisočakov na leto (2019). Da gre pri tem bolj kot za »informiranost« novinarjev prikrito financiranje levo-nazorskih medijev pričajo tudi številke v Erarju.

Pred letom 2006, ko je tedanja prva Janševa vlada zamenjala vodstvo RTV Slovenija, je ta Mladini letno plačal kar 19 tisočakov. Leta 2008 so denimo plačila Mladini racionalizirali na dobre 4 tisočake, do leta 2010 pa že dvignili na 10 in kasneje na približno 12 tisočakov letno.

Zneski, ki jih je v posameznih letih Mladini plačala RTV Slovenija. Po letu 2006 opazno upadejo. V letih 2020 in 2021 so zneski primerljivi z lei 2019 in 2018, le, da je RTV Slovenija celoten znesek (dobrih 12.000 evrov) poravnala na začetku leta (zato višji stolpec). vir: Erar

Kolumnistov Studia city ne bi ukinili, dali bi jim več prostora, a brezplačno

Vodstvo RTV Slovenija odgovarja tudi, da ne nameravajo ukiniti nastopov »kritičnih« komentatorjev, ki so do zdaj v oddaji Studio City imeli dvominutne kolumne. Gre za Anjo Zug Golob, Igorja Vidmarja, Petra Mlakarja, Natašo Briški, Matijo Stepišnika in Antišo Korijana. Pripravljalcem oddaje predlagajo, da bi ti »kolumnisti« v oddaji nastopili kot komentatorji, namenili pa bi jim še več, torej približno 5 minut programskega prostora, kot v podobnih oddajah nastopajo drugi komentatorji, kot so Primož Cirman, Bogomir Kovač, Alem Maksuti in tudi odgovorni urednik Domovine Rok Čakš.

Drži pa, da tako ti komentatorji ne bodo več plačani, kot niso plačani tudi drugi omenjeni komentatorji. Za posamezno »kolumno«, so ti zdaj prejeli honorar v višini približno 100 evrov na oddajo. Pri čemer mnogi opozarjajo, da je TV kolumna pravzaprav oblika, ki je novinarstvo sploh ne pozna, s čemer pa se ne strinja voditelj Studia City Marcel Štefančič, ki je za podcast Metina lista dejal, da je televizijsko kolumno skozi leta kot žanr uveljavil ravno Studio City.

Po sporni Tarči podprli ekipo, govorice o suspenzu Žnidaršičeve zaradi Dosjeja Kangler zavrnili

Po četrtkovi Tarči, ki je v javnosti dvignila mnogo prahu zaradi nekakšnega televizijskega sojenja Francu Kanglerju za 26 primerov, na sodiščih pravnomočno končanih v njegovo korist, se je na udaru ponovno znašla ekipa te oddaje. V medijih in na družabnih omrežjih so se pojavljali namigi o suspenzu voditeljice Žnidaršičeve, zelo neposreden tvit o tem pa je napisal novi programski svetnik RTV Slovenija, Vane Gošnik.

Prav tako je izredno sejo Programskega sveta na to temo zahteval svetnik Slavko Kmetič. Predsednik programskega sveta je to točko sicer uvrstil na dnevni red zadnje seje starega Programskega sveta RTV, ki bo potekala 24. januarja, po tem, ko naj bi bil predvajan tudi drugi del oddaje o Kanglerju, kar naj bi se zgodilo čez 10 dni.

Ta četrtek je namreč zaradi izrednih razmer z epidemijo v terminu Tarče posebna oddaja Premagajmo covid 19, kar naj bi bilo dogovorjeno že pred prejšnjim četrtkom. Vodstvo RTV Slovenija tudi ostro obsoja napade na novinarje in celotno RTV Slovenija ter sporoča, da oddaja Tarča ostaja na programu, prav tako je neresnična tudi informacija o suspenzu Erike Žnidaršič.

Pritisk in diskreditacije, ki naj bi jih bila deležna ekipa Tarče, obsoja tudi kolektiv zaposlenih na RTV Slovenija.

Prav je, da imajo novinarji dostop do časopisov, ampak racionalno in uravnoteženo

Čeprav smo na Domovini že večkrat opozarjali o ekscesih pri naročanju časopisov na RTV Slovenija, nikakor ne nasprotujemo, da imajo novinarji na voljo časopise. To je celo nujno potrebno, da so lahko ustrezno informirani in preberejo tudi kakšno analizo. Prav tako nikakor ne podpiramo »piratstva«, da je ves medij naročen na en izvod in ga potem kopira, ali pa da cela hiša bere spletni medij z enim »geslom«.

A prav tako ni nobene potrebe po tem, da bi imel vsak novinar svoj izvod dnevnega časopisa. Če imajo po en, dva izvoda celotna uredništva, je več kot dovolj, hkrati pa tudi finančno racionalno. Pri mediju, ki ga plačujemo davkoplačevalci, to ni nepomembno. Hkrati pa je pomembno, da so novinarji deležni informacij in analiz celotnega spektra javnosti, posebej še, če gre za javno televizijo. Posledično tako čudi, da ima vsak novinar svoje Delo in vsi skupaj le eno Domovino in le dve Družini.

Naročnine na časopise bi morala odražati raznovrstnost virov, ki jih imajo pri svojem delu novinarji, žal pa se prepogosto kaže kot način kanaliziranja denarja javne RTV v določene medijske hiše. Vsaj delno so to področje zdaj racionalizirali, za kar lahko vodstvu čestitamo. Jih pa več kot očitno čaka še veliko dela.

Z dramo, ki so jo na levici naredili okrog racionalizacije nabave časopisov, so zaposlenim na RTV naredili medvedjo uslugo.

12 komentarjev

  1. Medijska bastilija je še daleč od tega, da bi padla.
    Pravzaprav nič ne kaže, da bi kakorkoli dvomila v svoje neslavno poslanstvo medijske udarne pesti globoke države.
    Kako zna ta pest krepko udariti, je na svoji koži doživel Kangler.
    Sankcije zoper lepo Eriko, zvezdo medijske inkvizicije, so le pobožne želje.
    Globoka država se skriva pod plaščem neodvisnosti medijev in novinarjev.
    Neodvisnost medijev (od javnosti, dejstev in etike) pa je vrhunska evropska vrednota.
    Dovolj je včasih preleteti Politico in je vse jasno, kaj pomeni neodvisnost evropskih medijev: politično krektno, dogmatsko, enostransko, enoumno poročanje.
    Dajmo Erika, v napad: goool!

  2. Ukinitev honorarjev za “kolumne” gotovo ni prava pot za uravnoteženje RTV SLO. Prej nasprotno. Honorirani bi morali biti vsi kvalitetni komentarji. Delavec je vreden svojega plačila. Ali morda kdo misli, da ustvariti dober komentar – kolumno ni delo. Intelektualno delo bi moralo biti cenjeno in plačano kot drugo delo. Ne vem, zakaj bi duhovite in tehtne kolumne npr. Petra Mlakarja ne bile honorirane, prav tako kakega stalnega sodelavca v kaki “desni” oddaji. Je 100 evrov res veliko za tak prispevek, ki je vsem na očeh. Posebno če vemo, da se za sumljive “znanstvene” raziskave in projekte zmeče na kupe denarja. Prav tako za plače ljudi, ki so na zavodih, kot je RTV, samo na plačilnem seznamu, ne da bi kaj ustvarjali.
    Intelektualno delo mora biti ovrednoteno tudi z denarjem. Tako kot tudi delo politika. Tudi tu velja pregovor: Malo denarja – malo muzike. Pričakovati, da bodo dobri kolumnisti delali zastonj, je iluzorno. Namesto kvalitete se bo uveljavila negativna selekcija. Nastopali bodo samo še tisti, ki jih nosi ideologija ali pa tisti, ki so tako bogati, da jim honorarček na RTV nič ne pomeni. Ni treba, da je človek zelo pameten, da uvidi, katera politična opcija premore take “kadre”.

  3. Sam se strinjam z mnenjem uredništva, bi pa dodal: trendi so jasni. Naj bodo časopisni viri na Rtvslo lepo uravnoteženo razporejeni, trendov padanja časopisnih naklad (ki so v Sloveniji še bolj izraziti zaradi časopisnega prostora, ki je bil preveč skoncentriran v enemu političnemu kotu) pa z nekimi denarnimi mahinacijami na zavodu, v stilu ‘leva ruka desni đep’, ne bomo rešili. Pa četudi, če te izdatke kompenziramo z ne vem koliko visokim prispevkom.

  4. Ne morem verjeti, da se o tem sploh razpravlja, piše in debatira. Kaj potem, če imajo napihnjene naročnine, jasno da s tem rešujejo kolikor pač lahko časopise in revije, medij, ki počasi umira? Kaj potem? So to neki blazni denarji? Ne. In nvm kakšen smisel ima ločevati na leve in desne. Hvala Bogu, da jih še imamo. Večina Slovenske medijske krajine je levo usmerjene, prav tako večina novinarjev. Ali res tako plitko razmišljate, da bi drugačne, manjše naročnine na tiskane medije novinarju spremenile politični nazor? Bedarija. Res me preseneča, da je toliko razmišljanja o manjših finančnih sredstvih za nacionalno televizijo, ki je ena sama v državi. In je najbolj pomembna. RTV Slovenija potrebuje kadrovsko prevetritev, potrebuje razbremenitev vpliva leve politične opcije na uredniško politiko, ne potrebuje pa recimo referendum o plačevanju prispevka in ne potrebuje manj financiranja. Potrebuje več financiranja, kar je povsem logično, če želimo kvalitetne oddaje. Vso to zgražanje nad oddajo Tarča je pretirano. To je takšna oddaja. Voditeljica je takšna kot se od nje pričakuje. Po celi EU so takšni tipi oddaj. To postaja že smešno. Nehajte.

    • Ne, ne strinjam se z vami. Veliko škode se naredi ljudem, sploh pa mladim, ker ne slišijo konzervativnih idej SPLOH NIKJER. Upam si trditi, da je zaradi levičarskih idej veliko ljudi zmedenih, zamorjenih in nesrečnih, saj iz teh idej veje nihilizem, jeza na družbo in nehvaležnost za vse, kar imamo kot razvita družba, indoktrinacija in laži, potvarjanje zgodovine, zanikanje resnice….

  5. Spoštovani g. Samec, v večini se strinjam z vami o pomenu RTV kot nacionalnega medija in da bi ga morali kadrovsko in finančno okrepiti. Kadrovsko v smislu kvalitete, ne kvantitete.
    Ne strinjam pa se z vami, ko pravite, da naročnine na tiskane medije nič ne vplivajo na novinarje oz. na medijsko krajino. Vrag je vedno v podrobnostih, npr. v tem, da bom bral tisto, kaj imam trenutno pri roki, Delo ali Družino, Demokracijo ali Mladino. Ravno take malenkosti so pogosto odločilne. Izjemnega pomena je splošno vzdušje v zavodu. Trenutno je npr. na RTV tako, da novinarji mislijo, da morajo biti opozicija do vlade. In tako se hote ali nehote tudi obnašajo. Ne precenjujmo človekovih individualnih sposobnosti za samostojne odločitve. Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kaj misliš, povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si. To so dobro vedeli naši predniki, ki niso tako kot mi danes precenjevali posameznikove svobodne odločitve.
    Oddaja Tarča je, taka, kot je, po mojem škodljiva, ker apelira predvsem na čustva in ljudi razdvaja. V njej nastopa voditeljica kot nekakšen vsevedni zasliševalec in sodnik v eni osebi, ki deli pravico in resnico. Z novinarsko avtoriteto tako rekoč brezprizivno lansira svojo tezo.
    Res potrebujemo raziskovalne novinarje, a do resnice po mojem prepričanju ne smemo in ne moremo iti tako, da druge sramotimo, ponižujemo, jih napadamo, ampak v potrpežljivem in strpnem dialogu. Vem, da imajo tv-gledalci radi napete, čustvene oddaje, da gledalec v povprečju rad gleda gladiatorske igre, a javna RTV bo morala bolj kot na vse drugo paziti na človekovo dostojanstvo. In seveda tudi na to, da z vnašanjem negativnih čustev, sovraštva, maščevalnosti … ne vnaša v medijski prostor razdora. Ne moremo istočasno prodcirati oddaj, kakršna je Tarča ali pa Kdo vam laže in se zgražati nad razklanostjo nacinalnega duhovnega prostora.

    • Bom dopolnil. V dobi interneta, tablic in pametnih telefonov je popolnoma vseeno kateri časopis se nahaja v dosegu rok novinarja nacionalke. Osnovni vir kot vem je STA in ta je pretežno levo usmerjena. Za ostalo se vsak novinar lahko sam odloči, kater časopis bo prelistal. Gre seveda le za reševanje tiskanih medijev pred smrtjo. Ne vidim nič usodnega v tem. Glede Tarče, ne razumite me napak, ne odobravam takšnih oddaj, je večinoma ne spremljam, ker jo je težko gledati. Ta me je pač zanimala. Kar pa sem želel povedati je to, da ni bila nič kaj posebno drugačna. Takšna je ta oddaja. Ves ta bes nad voditeljico je pretiran. In vso to hotenje, da se nam gospod Kangler zasmili je duhamorno. Predvidevam, da je zaradi tega na oddajo privolil. Da vzbudi simpatije volilnega bazena. To je pač moje mnenje. In pri meni ga zagotovo ni. Veste, ni treba da se z nekom strinjam, samo zato, ker pripada desnemu političnemu polu. To je otročje. In je abotno poslušati o izjemnih denarjih pridelanih na 3,5 hektarjev. Pa še o čem. Skratka, gospod Kangler je v oddaji, ker je sam tako želel, prav smešno se mi zdi govorjenje o neki inkvizicijo in pdb.

Komentiraj