Največji padec bruto domačega proizvoda v zadnjih štirih letih, bodo v vladi zazvonili alarmi?

Padec BDP v prvih treh mesecih v višini 0,8 odstotka je po oceni GZS skrb zbujajoč, saj predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največji padec v zadnjih štirih letih. »Sprašujemo se, kaj se mora še zgoditi, da bodo v vladi zazvonili alarmi, da v Sloveniji nekaj delamo narobe,« je na novinarski konferenci izpostavil glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. 

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da je bil nad padcem BDP-ja presenečen, vendar bolj v smislu, zakaj se to ni zgodilo že prej. Gorenšček spremlja dogajanje na slovenskem trgu s strani sprejemanja nove zakonodaje. »Vse spremembe v zadnjih letih so šle v smer, da Slovenija izgublja svojo konkurenčnost,« je opozoril in dodal, da je posledica tega padec BDP. V zadnjih dveh letih smo sprejeli vsaj deset zakonov in predpisov, ki so nam poslabševali slovensko poslovno okolje, začenši z zakonom o dohodnini, ki je začel veljati s prvim januarjem 2023. Sledil je zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim smo izgnali določena podjetja, ki izvažajo storitev izven slovenskih meja. Z novim zakonom so ta podjetja postala nekonkurenčna, GZS je napovedala, da se bo to poznalo v slovenskih blagajnah, v višini približno 145 milijonov evrov. »Vlada nas je ves čas spraševala, kdaj se bodo ti ukrepi pokazali, češ da so naše napovedi nestrokovne in neutemeljene, vendar vidite, da je po prvem kvartalu letošnjega leta marsikaj prišlo na dan,« je dejal Gorenšček.

»Drugi paket ukrepov, ki so slabili našo konkurenčnost, so ukrepi na področju zdravstva,« je Gorenšček opomnil, da smo gospodarstvo obremenili z dodatnimi stroški boleznin, dali smo kapico na višino boleznin, uvedli smo obvezni zdravstveni prispevek – vse to pa je negativno vplivalo na slovensko poslovno okolje, predvsem so preplašili tuja podjetja, ki so imela izpostavo v Sloveniji in so posledično zmanjševala ekipe v Sloveniji ali jih selila v sosednje države. Potem so še drugi zakoni, ki so bili sprejeti, nekateri še ne učinkujejo – kot je zakon o dolgotrajni oskrbi, povišanje DDPO-ja (davek od dohodkov pravnih oseb). »Čeprav še ne učinkujejo, psihološko že vplivajo na obnašanje gospodarskih subjektov v našem okolju in so včasih faktor pri odločanju, da svojo dejavnost preusmerijo v druge države,« je pojasnil Gorenšček in ponovno izpostavil dejstvo, da imamo enega najvišjih davčnih primežev v EU oz. znotraj držav OECD.

Opozoril je, da naša podjetja niti ne bežijo na sever ali zahod, bežijo na vzhod in v države nekdanje skupne države. »Kljub mnogim opozorilom vlada tega ni upoštevala in ni uslišala naših prošenj glede razbremenitve stroškov dela in k razbremenitvi države ter podjetij z birokratskimi ovirami, ki jih je vse več in se jih še dodatno uvaja,« je dejal Gorenšček in nadaljeval: »Zato predlagamo vladi RS temeljito analizo razlogov, kaj nas je pripeljalo v situacijo, v kateri smo se znašli, da na podlagi tega stopi v kontakt z gospodarstvom, z delodajalci, da resno vzame naše pripombe in naše nasvete vzame kot dobronamerne. Da končno razume, da višji davki in prispevki ne prinesejo vedno večjih prilivov, vendarle tukaj deluje ekonomija obsega.« 

Med kratkoročnimi ukrepi GZS vidi nujnost v ustavitvi dodatnih bremen za zaposlene in podjetja. Glede napovedane uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki bo še dodatno obremenil tako zaposlene in upokojence kot podjetja: »Pozdravljamo izjavo predsednika vlade, da je finančni okvir še nejasen in da naj bi bil ovrednoten ob pripravi proračuna za leti 2026–2027. Prav zaradi nejasne ocene finančnih potreb, pomanjkanja ustreznih kadrov, nedorečenosti storitev in njihovega postopnega uvajanja GZS ponovno poziva k enoletnemu zamiku prispevka ali njegovi postopni uveljavitvi. Vsi se strinjamo, da potrebujemo dolgotrajno oskrbo in da poskrbimo za naše starejše, a ne moremo pristati, da vsi, zaposleni in podjetja, preplačujemo storitve ali jih celo ne dobimo,« so opozorili. Prav tako GZS poziva vlado, da po vzoru drugih evropskih držav pripravi ukrepe za blažitev cen energije za podjetja v Sloveniji, in sicer v smeri »cenovne kapice« oz. zgornje omejitve cen elektrike ali plina za industrijske porabnike, v smeri zmanjšanja davkov (npr. znižanje DDV, trošarin in drugih posebnih davkov, znižanje sistemskih stroškov na računih za elektriko, povečanje neobdavčenega praga za energetske davke), v smeri oprostitve plačila prispevkov za OVE in SPTE ter URE in v smeri finančne pomoči v različnih oblikah (npr. subvencije in posojila za energetsko intenzivne panoge, energetski boni, neposredna finančna pomoč, subvencije za vlaganja v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost).

Med evropskimi državami smo imeli največji padec

Glavni ekonomist Bojan Ivanc je povedal, da se je slovenski BDP v prvem četrtletju 2025 znižal za 0,8 odstotka, kar je bilo po njegovih besedah veliko presenečenje, seveda predvsem negativno. Med evropskimi državami je bil to največji padec, primerljiv s padcem Avstrije na medletnem nivoju. Evropska komisija je danes objavila svoje nove napovedi in znižala oceno gospodarske rasti za Slovenijo na 2 odstotka v letošnjem letu - pri čemer pa je Ivanc rekel, da je treba izpostaviti, da pri tej napovedi še niso mogli upoštevati podatka za prvo četrtletje. Kasneje tako lahko pride tudi do revizije ocene, lahko se zgodi da bo napoved 2-odstotne rasti preveč ambiciozna za celotno leto. Ivanc je pojasnil, da je padec BDP-ja povezan s padcem investicij, z zelo skromno rastjo potrošnje gospodinjstev in pa rahlim padcem izvoza. Pri potrošnji gospodinjstev po Ivančevih besedah predvsem preseneča, da se je znotraj potrošnje gospodinjstev za 2,5 odstotka zmanjšal obseg prodaje netrajnih proizvodov – govorimo torej o hrani in pijači. Za dva odstotka je padla tudi potrošnja trajnih proizvodov. Potrošnja države je bila v zadnjem lanskem četrtletju višja za 2,6 odstotka, kar predstavlja najnižjo rast v zadnjem letu in pol. To je bilo po Ivančevih besedah pričakovano glede na zmanjšanje učinka nizke osnove ob lanskoletni uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka.

Ekonomist je izpostavil še investicije – upadle so predvsem gradbene investicije, ki so v enem letu padle za desetino, kar je veliko negativno presenečenje, glede na pričakovanja dinamike poplavne obnove, glede na pričakovanja o izvedbi dela financiranja iz načrta za okrevanje in odpornost ter glede na vsa gradbena dela na železnicah in cestah. Investicije v transportno opremo so se skrčile za 9 odstotkov, investicije v druge stroje in opremo pa so približno stagnirale. Investicije so bile torej zelo šibek del gospodarske rasti, je ocenil Ivanc. Negativno je k rasti BDP prispeval še minimalen padec izvoza blaga (-0,2 %) ob sočasni nadaljnji rasti uvoza blaga (za odstotek več). Izvoz storitev se je upočasnil in je dosegel le 2-odstotno rast, kar na GZS pripisujejo manjšemu izvozu gradbenih in turističnih storitev. K temu je prispeval tudi učinek koledarja – prazniki so v lanskem letu padli bolj na marec, v letošnjem letu pa na april. Ivanc je izpostavil tudi padec izvoza gradbenih storitev, kar odraža manjšo dinamiko del v Evropi. Na povišanje rasti uvoza storitev (+7,7 %), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih pol, je prispeval večji uvoz IKT in ostalih poslovnih storitev. Padec BDP je ublažilo povečanje zalog, katerih ocena pa je manj zanesljiva in verjetno podcenjena, precej podobno, kot se je nedavno zgodilo pri ameriškem BDP. Bolj podroben pregled glavnega ekonomista GZS je dostopen tukaj.

Mediji v teh dneh poročajo, da je Agencija Fitch aprila 2025 Sloveniji ob potrditvi bonitetne ocene A izboljšala obete iz stabilnih v pozitivne. Gre za prvi tak primer po letu 2016, odločitev Fitcha pa naj bi bila eden najmočnejših signalov zaupanja v makroekonomsko stabilnost in fiskalno odgovornost države. Ekonomista smo prosili za komentar in vprašali, koliko so te bonitetne ocene relevantne. Po njegovih besedah so delno relevantne. »Najbolj relevantno je to, kakšni so naši tržni stroški zadolževanja v primerjavi z Nemčijo. Nemška desetletna obveznica namreč velja za najbolj netvegan inštrument v Evropi, v območju evra. Zato vedno gledamo, koliko se tržno gledano v Sloveniji zadolžujemo dražje kot v Nemčiji,« je pojasnil Ivanc in dejal, da bo v naslednjih dneh treba gledati, koliko se bo ta razlika povečevala, kajti ta podatek je za prvi kvartal za Slovenijo izrazito slab – medtem ko bonitetne agencije delujejo po postopkih, ki jih zaključijo še veliko prej. »Gledajo predvsem preteklo poslovanje države in javnofinančni primanjkljaj je bil lani res izjemno nizek. Je pa javnofinančni primanjkljaj sam po sebi nepomemben, pomembna je njegova višina v relaciji glede na BDP – in če zdaj govorimo o padcu BDP, se lahko zadeve – tudi z vidika dinamike dolga in primanjkljaja – spremenijo glede na te projekcije, na osnovi katerih so dvignili našo bonitetno oceno,« je še pojasnil Ivanc. 

»Pozdravljamo pozitivne bonitetne ocene Sloveniji, kar je predvsem ocena za močne javne finance, upravljanje z javnim dolgom in strukturne reforme. Vendar se bodo tudi te ocene ob slabi gospodarski rasti obrnile navzdol, saj ne upoštevajo dinamike gospodarstva v prvem četrtletju. Čas je, da se v Sloveniji zavemo, da s tem, ko zagotavljamo konkurenčne pogoje za podjetja v Sloveniji, ohranjamo njihovo poslovanje in razvoj v Sloveniji, delovna mesta za zaposlene in blagostanje za njihove družine, obenem pa tudi prilive davkov in prispevkov v državo in s tem socialne storitve države,« pa je komentiral Gorenšček.