Najbolj uspešen politik poletja Vrtovec, najmanj Šarec in Črnčec

Podpis pogodbe med LPP in Ministrstvom za infrastrukturo, ki upokojencem omogoča brezplačni javni prevoz tudi po Ljubljani (vir foto: Twitter Jerneja Vrtovca)
POSLUŠAJ ČLANEK
Po julijskem premoru smo poznavalce politike, sodelujoče v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov, povprašali, kdo so bili najbolj in najmanj uspešni politiki letošnjega poletja.

V senci vsakodnevnih političnih zdrah, kjer ga ni v prvih vrstah, poznavalce najbolj prepriča minister za infrastrukturo iz vrst Nove Slovenije, Jernej Vrtovec. Najmanj pa vidno nervozni tandem potapljajoče se Liste Marjana Šarca. 

Delo vlade v poletnih mesecih analitiki ocenjujejo nekoliko bolje kot so jo pred tem. Pa tudi sedaj so mnenja o njeni uspešnosti med sodelujočimi komentatorji precej deljena. 

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je to politično najbolj smotrno …?

Sodelujoči poznavalci politike: dr. Miha Kovač, Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, mag. Sebastjan Jeretič, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, dr. Matevž Tomšič, Sašo Ornik, Marko Balažic, Bojan Požar, Rok Čakš


Začetek julija je zaznamoval velik poraz vladne strani na referendumu o Zakonu o vodah, kateremu je sledil pragmatičen in politično moder umik nekaterih delikatnih zakonskih predlogov, s čimer je koalicija opoziciji spretno vzela veter iz jader. Kul četverček v svoj prid tudi ni uspel materializirati referendumskega rezultata, saj so ga volivci dojeli kot zmago civilne družbe in običajnega človeka nad poskusi degradacije narave.

Javnomnenjske ankete so pokazale, da se referendumski rezultat v ničemer ni odrazil v podpori političnim strankam, kjer razmerja in trendi ostajajo približno enaki. Večina strank niti ne pridobiva niti ne izgublja, z najbolj očitno izjemo LMŠ-ja, ki kar ne more iz negativnega trenda padanja podpore.









 



 
Tretja letošnja uvrstitev Jerneja Vrtovca na prvo mesto lestvice uspešnosti slovenskih politikov dokazuje, da je njegovo ministrsko delo med poznavalci zelo cenjeno.

Za Vrtovca se zdi, da deluje nekako izven konteksta slovenskega političnega vsakdana - medtem ko se drugi med seboj obkladajo in ukvarjajo z realno nesmiselnimi političnimi prčkarijami, Vrtovec v ozadju podpisuje pogodbe ali reže otvoritvene trakove velikih infrastrukturnih investicij. Po državi se gradi na polno in Vrtovec je vedno zraven ob nasmejanih županih, zadovoljnih, da se tudi na infrastrukturnem področju končno enkrat premika.

Med njimi je tudi ljubljanski Zoran Janković, ki se je morda ravno zaradi vladnih projektov, namenjenih Ljubljani, znašel med 10 najbolje ocenjenih politikov meseca.

Kanček bolje od svojega šefa, ki nikakor nima nizkega povprečja, je ocenjen zunanji minister Anže Logar, za katerega bi lahko dejali, da velja podobno kot za Vrtovca - opravlja svoj posel in hkrati deluje neobremenjeno z notranjepolitičnimi zdrahami. Pravzaprav je dejstvo, da bolj kot se politiki vanje zapletajo, nižje je njihovo povprečje politične uspešnosti.

Tipičen takšen primer sta glavna operativca toneče LMŠ, Marjan Šarec in Damir Črnčec. Bolj kot gresta v ekstreme, globlje toneta na javnomnenjskih anketah, ali pa morda obratno. Kakorkoli, dejstvo je, da na vrhu najmanj uspešnih politikov z njima ni več Tanje Fajon, ki je z nekaterimi potezami nakazala, da morda pa vendarle osvaja lekcijo svojega nekdanjega političnega botra Boruta Pahorja, o pravem pristopu v prizadevanju za volilno zmago.

A pri SD-ju na splošno se vidi, da jim tovrstno "svobodomiselnost" preprečuje mlinski kamen okoli vratu, ki jih še vedno vleče v brezno radikalizma.

(Ne)uspešnost delovanja politikov so sodelujoči ocenjevali na petstopenjski lestvici (1- zelo neuspešen, 2- bolj neuspešen,3- niti uspešen niti neuspešen, 4- bolj uspešen, 5- zelo uspešen).

Med 10 najbolj uspešnih so se uvrstili tisti z najvišjimi povprečnimi ocenami, med 10 najmanj uspešnih pa tisti z najnižjimi povprečnimi ocenami. Sodelujoči so sicer tokrat ocenjevali 32 bolj izpostavljenih politikov v poletnem obdobju.


Ocena dela vlade boljša kot pred poletjem


Klik za povečavo


Analitiki so pri ocenjevanju dela vlade razdeljeni glede na to, kateri segment politik pod njeno pristojnostjo postavljajo bolj v ospredje. Malokdo oporeka gospodarskim uspehom vlade v težkih koronavirusnih razmerah na eni strani, a težko bi našli tudi koga, ki bi pohvalil njeno obvladovanje epidemije.

Politični bloger Sašo Ornik denimo izpostavlja Keynesiansko politiko trenutne vlade, ki z visokim proračunskim primanjkljajem financira vso pomoč gospodarstvu in državljanom, in kaže dobre rezultate. Gospodarska rast je visoka, brezposelnost zelo nizka, izpostavlja. "To je verjetno največji uspeh te vlade, ki se je tako izognila brutalnim posledicam krize, do katerih bi prišlo, če bi v času zapiranja gospodarstva vztrajala pri uravnoteženem proračunu. Kritik opozicije tukaj ne gre jemati resno, saj bi sami delovali dokaj podobno."

Na drugi strani pa je komentator dr. Miha Kovač izrazito kritičen do neuspehov oblasti, ko gre za prepričevanje ljudi za cepljenje ter vzpostavljanje zaupanja v druge ukrepe, pomembne za zajezitev virusa: "Smo država z enim od najvišjih odstotkov necepljenih v EU. Za to je s povsem napačno komunikacijsko strategijo najprej odgovorna vlada, ki je tudi z odpiranjem konfliktnih in ideoloških tem zamudila priložnost, da s pomočjo pandemije in z odmerjenim in empatičnim komuniciranjem zgradi zaupanje tudi pri tistih sredinskih volivcih, ki bolj redko volijo desno od sredine," pravi Kovač. 

Dr. Miro Haček vidi obe plati kovanca: "Na nekaterih področjih vlada dela dobro (npr. infrastruktura, gospodarstvo, področje zaposlovanja), spet na drugih (npr. zdravstvo) pa mnogo manj dobro in se sooča z resnimi težavami," izpostavlja ter dodaja, da je mnoge od teh razgalila prav epidemija Covid19.

Vlada po njegovih besedah deluje precej šibko, saj ima v parlamentu zgolj šibko podporo, ki je poleg tega tudi precej nestabilna. "Pa tudi na področju sprejemanja in implementacije predpisov je vlada vsaj zelo nespretna, če ne celo kaj hujšega," izpostavlja in to karikira s primerom samega boja proti epidemiji s "pogosto vprašljivo pravno podlago". "Je pa res, da sta politični boj in izjemna polarizacija družbe v Sloveniji resnično šla čez vse meje sprejemljivega, namesto pravne države in trdnega avtoritarnega aparata se pogosto zdi, da državi vlada kaos, ki ga najboljše utelešajo različni zanikovalci že davno potrjene in splošno sprejete znanosti," po drugi strani situacijo opiše profesor s FDV. 

Urednik tiskanega tednika Domovina Tino Mamić pa poudarja zunanjepolitično uspešnost aktualne koalicije: "Blejski forum je pokazal vrednost Slovenije in kakovost njene diplomacije, da vlade ne omenjamo. Opozicijski liderji, ki so se zaganjali v blejski vrh in v bran jemali politično kontaminacijo Trigala, pa so tako istočasno pokazali na svojo nesposobnost in pritlehnost."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike