Nadškof pri maši za domovino: Kristjani ne moremo utihniti.

Danes je v ljubljanski stolnici potekala tradicionalna maša za domovino, ki so se je udeležili vidni predstavniki laiške oblasti, vojske in policije.

Med prisotnimi smo lahko opazili predstavnike pomladnih strank kot tudi nekaj ministrov, predsednika državnega sveta in druge dostojanstvenike ter predstavnike drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji.

Pomen slovenskega jezika

Nagovor je nadškof Stanislav Zore pričel praznično in z zanosom ter opisal situacijo na Slovenskem ob koncu prve svetovne vojne, ko se je izoblikovala prva slovenska narodna vlada. Poudaril je pomen slovenskega jezika. Tako, je dejal: "je slovenska beseda tedaj (op. a.: ob koncu prve svetovne vojne) dobila domovinsko pravico v hramu izražanja misli. Da to ni bilo samoumevno, dokazuje Cankarjev Kurent, ki pravi: „Bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja“ (Ivan Cankar, Kurent).

V naslednjih mislih pa je pomen jezika gospod nadškof navezal na pomen svobode, na pravico do svobodnega izražanja. Odločitev za plebiscit je tako opisal z besedami: "Ko smo 23. decembra 1990 prihajali na volišča in povedali, da je naša trdna volja svobodna in samostojna Slovenija, se s tem nismo odrekli samo zemljepisnemu okviru bivše države, ampak še bolj njenemu političnemu režimu in omejevanju svoboščin posameznikov in skupin."

Omejevanje svobode govora

V nagovoru pa je sledila tudi aktualizacija, saj je slovenska družba in država trenutno ujeta v diskurz o sovražnem govoru, pravici do izražanja in mišljenja ter svobode veroizpovedi. Z današnjo ustavno obtožbo SDS in SNS proti premierju Šarcu pa je ponovno izpostavila neustavno situacijo, v kateri živimo.

Tako smo lahko slišali, da se v zadnjih letih po Sloveniji spet začenja plaziti duh nesvobode, ki hoče izražanju misli, govoru, tisku in še marsičemu nadeti uzde in plašnice, da določenih ideoloških in političnih usmeritev in propagand ne bi vznemirjala razmišljanja in vprašanja drugače mislečih. Svoboda na vseh področjih lahko živi samo v dialogu.

Kjer pa je pomembno zavedanje, da dialog je možen le ob določenih pogojih. Nadškof Zore je tako opisal pomembnost tega, da za dialog potrebujemo trdne temelje, da dialog ne ogroža tvojega načina razmišljanja. Obenem pa je jasno, da obe strani potrebujeta trdne dokaze za svoje mišljenje, saj če ni enega ali drugega, je dialog najlažje utišati. Prekiniti komunikacijo, kar pa je za demokratično situacijo v državi najslabše. Pri tem pa se je nadškof dotaknil tudi tematike "sovražnega govora", saj je dejal, da se taka prekinitev komunikacije in utišanje dogaja tako, da se vse, kar bi bilo potrebno preseči z dialogom in utemeljevanjem, z zdravo razpravo, razglasi za „sovražni govor“, potem pa se v proces pritegne še državo in njen pravosodni sistem, da s svojimi inštitucijami zapira usta drugače mislečim.

Kristjani ne moremo in ne smemo biti tiho

Druga tematika nadškofovega nagovora pa je bila še vedno neustavna situacija glede zasebnega šolstva. Tako je ocenil, da pravnost v naši državi še čakamo. Več kot štiri leta že čakamo, da bo izpolnjena odločba ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol. Tudi tukaj je ustava jasna in enako jasna je odločba ustavnega sodišča. Vedno znova pa doživljamo poskuse določenih političnih smeri, da bi ta odločba ne bila izpolnjena, je bil jasen gospod nadškof Stanislav Zore.

Pravno državo pa moramo kristjani tudi zahtevati, se zanjo boriti, se zanjo pogovarjati in dogovarjati. Tako je bilo prisotnim na srce položeno, da kristjani ne smemo in ne moremo utihniti. Kot smo slišali, je Pavel v Korintu dobil naročilo: „Ne boj se! Govori in ne molči!“ To naročilo moramo slišati tudi vsi, ki doživljamo različne poskuse utišanja. Pavel je bil deležen nasprotovanja in preklinjanja, mi smo deležni obtožbe sovražnega govora, ovadb, grafitov in zasramovanja. Vendar ne smemo biti tiho. Kristjani se ne moremo odpovedati svobodi, za katero nas je osvobodil Kristus.

 

Nagovor gospoda nadškofa je objavljen v celoti tukaj.