Nad ideološko zavrnitvijo sofinanciranja obnove financiranja gotske cerkve začudenje tudi na tujem

Zavrnitev financiranja znamenite gotske cerkve, Marijinega svetišča na Malečniku pri Mariboru, odmeva tako v domači kot mednarodni javnosti. Kot je za Domovino povedal tamkajšnji župnik Sebastijan Valentan, že prejemajo izraze podpore njihovih partnerjev iz tujine, ki presenečeno ugotavljajo, da je komisija pristojnega ministrstva očitno namenoma (?) spregledala bistvene elemente, na podlagi katerih bi lahko prejeli vsaj del sredstev za prepotrebno obnovo. Valentan ne dvomi, da so razlogi ideološkega značaja.

Sebastijan Valentan je v Malečniku župnik pet let in v tem času so že veliko obnavljali. »Pravzaprav je bilo ob mojem prihodu treba obnavljati skoraj vse razen streh in fasade na župnišču,« je pojasnil.

Dva razpisa, dve zavrnitvi

Tako so se postopoma lotili obnavljanja notranjosti župnišča ter notranjosti župnijske cerkve, povečini s pomočjo pridnih domačinov, mojstrov različnih strok, ki so ta dela pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine lahko opravljali.

Drugi razlog, da so se dela lotili sami, pa je po besedah Valentana v tem, da so sredstva, ki jih država namenja varovanju kulturne dediščine, zelo omejena. »V zadnjih treh ali štirih letih so se sredstva, ki so temu namenjena, še znižala,« je povedal.

Kot je pojasnil, so se v tem času lahko prijavili samo na dva razpisa. Pred dvema letoma so bili tako neuspešni pri prijavi na razpis za obnovo župnijske cerkve sv. Petra, letos pa enako pri razpisu za obnovo fasade znamenite gotske cerkve, Marijinega svetišča na Gorci. »Država sakralne in kulturne dediščine, ki je še mnogo več kot to, ne podpira na pravi način,« je poudaril.

Ideološki povodi

Ne gre namreč le za sakralno in kulturno dediščino, pač pa del zgodovine, ponos kraja, največji biser Malečnika in čudovito veduto Maribora. Sem poleg ljudi iz vsega sveta prihajajo tudi šolske skupine, je med drugim navedel Valentan.

A o tem odloča politika in »politična usmeritev je takšna, kot je«. Na vprašanje, ali bi lahko šlo za ideološke povode zavrnitve financiranja, je Valentan pritrdil. »Lahko to tako razumemo,« je dejal. Razloge za takšno oceno pa vidi v zavrnitveni odločbi, ki jo je podpisala ministrica Asta Vrečko.

(Vsaj) nenavadne ocene razpisne komisije

Manj razpisnih točk so namreč prejeli, ker je komisija znamenito cerkev Blažene Device Marije na Gorci označila za pomembno le na regionalni ravni. Če bi bil projekt opredeljen za pomembnega na nacionalni ali na mednarodni ravni, bi dosegel več točk, je pojasnil župnik.

Da je še kako pomemben tudi na nacionalni in mednarodni ravni, so po njegovih besedah izpostavili tudi v vlogi. Nacionalnega pomena je, ker jo poznajo in vanjo prihajajo ljudje iz vse Slovenije, kar dokazuje knjiga vtisov, prošenj in zahval, mednarodnega pomena pa zato, ker vanjo prihajajo ljudje iz vsega sveta.

Hkrati je komisija v odločbi očitno tudi namerno prezrla, da je cerkev del mednarodne Marijine poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem, mimo Levoče na Slovaškem in Mariazella v Avstriji v Slovenijo in potem na Hrvaško. Prav tako so prezrli dejstvo iz leta 2023, da je bila ta cerkev pridružena papeški baziliki Marije Velike v Rimu, ki je vpisana na seznam najpomembnejših cerkva na svetu.

Dodatne točke so izgubili, ker je komisija ocenila, da je ogroženost spomenika majhna. A tudi to ne drži. Ogroženost spomenika je tudi po strokovni oceni velika, ker fasada na cerkvi odpada, barva se lušči in sanacija bo sčasoma še dražja. »Določeni deli fasade so tudi nevarni, da padejo na ljudi,« je opozoril. Ravno zato, da spomenik zaščitijo, so se odločili za obnovo, a očitno se bodo morali spet obrniti zgolj na dobre ljudi.

Za Cerkev ni 40 tisočakov, za obnovo železniške postaje se najde 146 milijonov

Izračun za obnovo po besedah Valentana sicer znaša 81.000 evrov. Za župnijo velik denar, za državo, ki bi tako ali tako prispevala največ polovico, pa je bilo očitno še to preveč. Ostane prošnja ljudem, je povedal župnik.

Mimogrede – za obnovo ene same železniške postaje na Jesenicah bo država namenila – reci piši – 146 milijonov evrov, kar je  3650-krat več. 3650-krat!

Kot je še dodal Valentan, so se ob takšni presoji ministrstva odločili, da stvar internacionalizirajo in da za to izvedo tudi njihovi partnerji v tujini. Ravno danes so prejeli podporo duhovnika iz znamenite Žiline na Slovaškem, dr. Martina Daniška, ki je prav tako presenečeno opomnil, da je cerkev na Gorci del mednarodne Marijine romarske poti.

Na nepričakovane in številne zavrnitve vlog za sofinanciranje obnove sakralne dediščine je sicer v pisnem poslanskem vprašanju danes ministrstvo opomnil tudi vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj. Poleg Malečnika je izpostavil tudi Mariborsko stolno župnijo in Frančiškanski samostan sv. Ane v Kopru. Prav tako so brez sredstev ostali pri Sv. Jožefu na Studencih v Mariboru.

Kot je poudaril poslanec, ne gre le za verske prostore, ampak za pomembne nosilce slovenske kulturne identitete in zgodovine. »Redna obnova sakralne dediščine ima ključno vlogo pri ohranjanju kulturne krajine in lokalne pripadnosti,« je poudaril in ministrstvo povprašal po njegovih merilih, ko gre za obnavljanje kulturne dediščine, in o morebitnih dodatnih sredstvih v ta namen.

Z vprašanji o razlogih za zavrnitev financiranja cerkve v Malečniku smo se tudi sami obrnili na pristojno ministrstvo za kulturo. Odgovore še pričakujemo.

Tudi Krščanski forum SDS se je odzval na zavrnitev sofinanciranja in v svoji izjavi opredelil, da je treba sakralno dediščino obnavljati in jo s tem ohranjati. Izjavo objavljamo v celoti.