Morje je precenjeno

»Marketing« je beseda, ki jo pravzaprav vsi poznamo. Kot laiku se mi zdi, da se čisto navadni državljani najpogosteje srečujemo s političnim marketingom. Tržno najbolj zanimivi produkti so, vsaj pri nas, tako imenovani »novi obrazi«. Z dobro naštudiranimi in že tisočkrat preverjenimi orodji jim uspeva, da nas vedno znova peljejo žejne čez vodo.

Ne vem, ali uradno obstaja »počitniški marketing«, vem pa, da ga kljub temu ljudje v vsakdanjem življenju močno čutimo. Z njegovimi posledicami se iz leta v leto znova sooča tudi naša preljuba denarnica.

Kdor ne gre na morje, ni Slovenc!

Začne se že v otroštvu. Ne vem sicer, kdo se je spomnil, da so otroci, ki ne gredo na morje, revni otroci, bi ga pa rada poznala! Različne dobrodelne organizacije, vključno s posamezniki zato naredijo vse, da čim več otrok odpeljejo na morje. Ne v hribe, ne k jezerom ali rekam, ne na kakšno gozdno jaso – na morje! Kdor ne gre na morje, ga jeseni sošolci maltretirajo in gledajo nanj zviška!

Skrbni starši najemajo kredite, da lahko odpotujejo v Istro ali na jadranske otoke. Nočejo, da bi bili otroci prikrajšani. Ni hujšega, kot če prvi dan novega šolskega leta učiteljica vpraša: »Ste bili kaj na morju?«, nekateri učenci pa molčijo, ker ga niso videli niti od daleč. Pa kaj potem, če so imeli nepozabne počitnice! Niso bili pa na morju! Lahko, da so letovali pri babici, bili s skavti pod Snežnikom ali pa jih je k sebi vzela teta, ki živi v okolici Vrbskega jezera. To nič ne pomeni! Morje je zakon in če te ni bilo tam, si luzer!

Ubogi upokojenci, ki ne gredo na morje

Spominjam se, bilo je pred leti, ko sem slučajno padla v neko anketo, ki so jo izvajali učenci osnovne šole. »Kolikokrat ste bili kot otrok na morju in kolikokrat ste se peljali z vlakom?« Na obe vprašanji sem odgovorila negativno in se sogovornikom – sodeč po osuplosti v njihovih očeh, ki so zrla vame, iz dna srca zasmilila. »In kolikokrat greste na morje danes, ko ste stari?«

»Komaj kdaj. Raje hodim in kolesarim!«

Biti na morju nima čisto nobene zveze z veselimi in zanimivimi počitnicami oziroma dopustom.

Da me ne bi imeli za preveliko čudakinjo, sem jih povabila za mizo in jim ob jabolčnem zavitku in malinovcu povedala, da so vprašanja, ki jih zastavljajo, popolnoma zgrešena. Dejala sem, da biti na morju nima čisto nobene zveze z veselimi in zanimivimi počitnicami oziroma dopustom. Potem sem jim razložila, da si po mojem lahko edinstvene počitnice vsak od nas ustvari sam. Včasih tudi doma, če ne gre drugače. Niso bili ravno zadovoljni, ko so šli od hiše. Moje besede so jim zvenele trapasto, saj so bile skregane s trendi, ki danes veljajo tako med otroki kot odraslimi.

Morje za vsako ceno

Ko smo gradili hišo, mi je starejši sin nekoč dejal, da bi bilo dobro, če bi se za kakšen dan naslikali tudi na obali. »Ne zaradi mene, zaradi sošolcev, da me ne bodo zafrkavali, češ za gradnjo hiše imate, za morje pa ne!«

Moji otroci so danes odrasli in – logično – podlegli so čarom morskih počitnic, zato se med dopustom z veseljem in užitkom preselijo tja. Zelo jim privoščim, da le mene ne silijo s seboj. Tako je bilo tudi letos. Ko so se pred dnevi vrnili, sem jih vprašala, kako je bilo. Po pravici so povedali: čez dan smo se skrivali v stanovanju, ker je bilo tako zelo vroče, šele pod večer smo lahko šli na plažo. Kako so spali ponoči, raje nisem spraševala.

A sladoled na kakšni skali, ob katero butajo valovi, pa sardele, ki zadišijo iz restavracije, pa potapljanje in skakanje s supa, pa neskončna modrina, ki dopustnike pozdravi zarana, ko komaj vzide sonce, odtehtajo vse občasne morske nevšečnosti.

Dopust in užitki

Ko je dopusta konec, radi vprašamo: »Ste uživali?« Osebno bi mi bilo bolj všeč, če bi prijatelje zanimalo, kaj sem počela, kje sem bila, kaj sem videla, doživela, predvsem pa, ali sem se spočila. Ker dopust je namenjen prav slednjemu: počitku.

Všeč so mi tisti, ki si dopust zelo osebno obarvajo. Pa ne glede na to, ali ga preživijo doma, ob knjigi, na terasi zraven mačka, v gozdu – med borovnicami, na trekingu, v adrenalinskih parkih ali na potovanjih. Dopust ni namenjen le fotoobjavam na Facebooku, dopust je kot voda, kot hrana za naše telo in dušo!

Všeč so mi tisti, ki si dopust zelo osebno obarvajo. Pa ne glede na to, ali ga preživijo doma, ob knjigi, na terasi zraven mačka, v gozdu – med borovnicami, na trekingu, v adrenalinskih parkih ali na potovanjih.

Ti presneti, hecni računi

Letošnje dopustniško poletje je bilo zlasti za tiste, ki so silili na Hrvaško, zelo stresno. Menda so cene podivjale tja do neba! Dopustniki so jih objavljali na družabnih omrežjih in tudi v medijih. Prav smešno je bilo, da so se s temi norostmi ukvarjali celo resni mediji. Zakaj smešno? Zato ker mora vsak, ki gre na dopust tako na Hrvaško kot na Novo Zelandijo, vzeti tamkajšnje cene v zakup. Kdor hoče piti poceni kavo, naj ostane doma in jo pije v domači kuhinji! Pika. Kdor lahko žrtvuje tisočaka in več za dopust na Hvaru, bo našel v prektošnlu še sto evrov za malo dražje pivo, škampe in kavo. Če koga, potem dajte za ušesa sebe, ker rinete tja, kjer domačinom predstavljate molzne krave!

To je čas, da se slišimo in pogovarjamo

Počitnice in dopust so zelo pomembni in koristni. Celo bolj, kot si mislimo! Prispevajo k boljšemu duševnemu in fizičnemu zdravju, osebnemu zadovoljstvu in ne nazadnje tudi produktivnosti. Odklop omogoča, da se odmaknemo od vsakodnevnega stresa, saj so redki med nami, vključno z otroki, ki ne bi bili pod velikim pritiskom. Sodobni človek, ki na delovnem mestu preveč sedi, je, če je pameten, ljubitelj aktivnih počitnic, kot so pohodništvo, plavanje in kolesarjenje. Če si zraven privoščimo še dobro porcijo spanca, potem se vrnemo z dopusta polni novega elana. Med počitnicami smo veliko z družino, zlasti s partnerjem in otroki. To je čas, da se ponovno slišimo in pogovarjamo, za kar med letom pogosto ni časa.

A četudi ne spakirate prtljage za na Hrvaško in četudi na FB ali twiterju ne boste objavili fotografije računa, na katerem bo črno na belem pisalo, koliko ste plačali za pivo, kavo in pico, niste čudaki!

Zaradi mene lahko afne guncate doma, vsak dan tečete po domačih stezah in gozdnih poteh, se ljubite z ženo v spalnici ali na gozdni jasi, kjerkoli. Samo da boste dobre volje, da se boste v tistih štirinajstih dneh, ko boste odklopljeni od službenih obveznosti, sitne tašče in nemogočih sosedov, veliko smejali, bili dobre volje, se odpočili tako telesno kot duševno in si na čisto posebne načine nabrali novo energijo, ki jo boste čez leto še kako potrebovali!