Moralni policiji na papirju odklenkalo, v praksi še ne povsem. Iranci se za svojo svobodo borijo še naprej

Foto: depositphotos.com

To jesen je precej sramežljivo odjeknila novica, da bo Iran razpustil svojo zloglasno moralno policijo (kar spomni na žalostno dejstvo, da nas mediji hranijo predvsem z negativnimi novicami, medtem ko pozitivne omenijo le mimogrede).

V Iranu so po navedbah generalnega državnega tožilca razpustili moralno policijo, ki je bila odgovorna predvsem za zagotavljanje spoštovanja pravil oblačenja žensk, a državni mediji njegovo izjavo zanikajo. Notranje ministrstvo zadeve ne komentira, tožilec pa obenem zatrjuje, da iranski parlament in sodstvo razpravljata tudi o zakonu o obvezni nošnji hidžaba.

Na kratko osvežimo, kaj se je v preteklih tednih, mesecih in letih dogajalo v Iranu, da je prišlo do tega, da so kleriki očitno popustili. Sredi septembra je iranska moralna policija aretirala dvaindvajsetletno Mahso Amini, ker ni imela primerno nameščenega hidžaba. Odpeljali so jo na tako imenovano prevzgojo.

Po ocenah borcev za človekove pravice je bilo v Iranu od začetka protestov ubitih približno 470 protestnikov, od tega 64 otrok in 60 pripadnikov varnostnih služb. Uradni podatki o tem so sicer različni: varnostni svet govori o 200, poveljnik revolucionarne garde pa o 300 mrtvih. Poleg tega je bilo v zadnjih dveh mesecih aretiranih na tisoče ljudi, med njimi študenti, novinarji, športniki in umetniki. Nekatere protestnike so revolucionarna sodišča že obsodila na smrt.

Dekle je bilo po tej tako imenovani prevzgoji v komi pripeljano v bolnišnico, kjer je umrlo. Oblasti so trdile, da je umrla za srčnim infarktom, čeprav je bila do tedaj brez zdravstvenih težav. Po vsej državi so izbruhnili protesti, ki so terjali življenja stotine ljudi in ženske so množično zažigale naglavne rute. Oblasti so, kot že velikokrat, skušale proteste zatreti, vendar ti do danes niso potihnili.

Iranske oblasti so sicer sedaj napovedale, da bodo moralno policijo razpustili. Se pa tudi že pojavljajo nasprotujoče si trditve različnih vej oblasti. Poznavalci pravijo, da gre pri ukinitvi moralne policije predvsem za poizkus samoohranitve iranskega režima in poizkus pomiritve zahoda. Čeprav je režim med tokratnimi potresti, ki trajajo že od jeseni, ubil več kot 400 svojih državljanov in jih pridržal okoli 16.000, gibanje ni zadušeno. Bolj optimistični pa so mnenja, da to pomeni začetek konca Iranske islamske republike.

 

Kaj sploh je in kaj počne moralna policija?

Po iranski revoluciji (1979) so v ustavo vpisali v javnosti obvezno nošenje hidžaba, ki povsem pokrije lase. Kmalu so izvajanje ustave začeli nadzirati s prostovoljci, iz katerih se je sčasoma oblikovala danes zloglasna Gasht-e-Ershad ali usmerjevalna patrulja, ki nadzoruje spoštovanje strogih šeriatskih zakonov.

Delajo v skupinah po šest, štirje moški in dve ženski, patruljirajo pa večinoma tam, kjer se zbirajo velike množice. Leta 2016 je v moralni policiji delalo sedem tisoč policistov. V moralno policijo velikokrat vključijo tudi nabornike na služenju vojaškega roka, ki so ob nezadostnem številu obravnavanih primerov tudi sami deležni sankcij.

Njena naloga je patruljiranje ulic in nadzorovanje, ali ljudje upoštevajo islamska pravila oblačenja. Največkrat so aretirane in kaznovane ženske, ki ne nosijo ali nepravilno nosijo hidžab. Kazniva je tudi uporaba ličil, nošenje preveč živih barv, oprijetih oblačil, kratkih hlač … Kazen je lahko do dva meseca zapora, denarna kazen ali tudi bičanje. V praksi pa je največkrat tako, da ženske odpeljejo na policijsko postajo in so tam deležne poduka, kako se morajo oblačiti. Od njih zahtevajo, da s škarjami uničijo »neprimerna« oblačila in, ko jim sorodniki prinesejo primerna oblačila, so praviloma izpuščene še isti dan.

Tudi moški so lahko kaznovani in sicer zaradi preveč »zahodnjaške« pričeske in neprimernega druženja z ženskami. Kaznivo je tudi pitje alkohola in druženja v mešani družbi, če ne gre za srečanje sorodnikov.

Za svoj nadzor moralna policija uporablja tudi prometne in druge javne nadzorne kamere. Vse javne kamere v Iranu, vključno s tistimi iz trgovin, kavarn, univerz in vrtcev, posredujejo svoje posnetke policiji. Prav tako spodbujajo vohunstvo in prijave sodržavljani, ki kršijo pravila.

Nezaupanje v napoved

Dolgoletna borka za pravice iranskih žensk, Masih Alinejad, ki je že leta izgnana iz domovine, nima zaupanja v to napoved. Poudarja, da diktature, kar iranski režim vsekakor je, ko so v težavah, širijo dezinformacije, propagando in skušajo ustvarjati zmedo.

Aktivnost in strogost moralne policije ter nadzor šeriatskih pravil je odvisen tudi od tega, kdo je na oblasti. Pod prejšnjim predsednikom Hassanom Rouhanijem naj bi bile stvari malo bolj sproščene, v zadnjih dveh letih, odkar je na oblasti Ebrahim Raisi, pa naj bi se nadzor zaostril. Moralna policija sicer ni v pristojnosti predsednika države, ampak je podrejena neposredno verskim voditeljem.

Spremljali bomo, kako se bodo stvari odvijale naprej.

Preberite še članek za digitalne naročnike o tem, da po raziskavah Pew Research ima od leta 2012 vsaj 17 držav (9 % po vsem svetu) neke vrste moralno oz. versko policijo, ki skrbi za uveljavljanje verskih norm: Moralna policija – katere države jo imajo in kaj nadzira?

3 komentarji

  1. Počasi se bomo morali začeti sami boriti proti politični korektnosti, wokeizmu, medijski cenzuri in lažem v politiki in medijih.
    Podkupljeni politiki in instrumentalizirani mediji nas poneumljajo, hujskajo v vojno, slepijo in varajo na vsakem koraku.
    Distopija, ki sta opisala Aldous Huxley in George Orwell, postaja naš vsakdan. Vračamo se v čase enoumja. Vse skupaj nas vodi v revščino in morda tudi v splošno vojno, lahko celo jedrsko. Tisti, ki danes podpirajo prevladujočo vojnohujskaško govorico, ki vidijo edinega krivca za vojno v Ukrajini v Rusiji, nas z veliki koraki vodijo v tragedijo. Rusija ni nikak demon, proti kateremu se je treba boriti z vsemi sredstvi do končne zmage, temveč je od Zahoda ogrožena država, ki se brani pred napadalnostjo Zahoda na svojem pragu.

    Če zahodna politika ne bo prenehala z napadalnostjo do Rusije, bo prej ali slej sprožila svetovno vojno.
    Ukrajina ni nikaka nedolžna žrtev ruske napadalnosti, remveč je država, ki od leta 2014 naprej izvaja načrten in krvav genocid na rusko manjšino, kar je zločin zoper človeštvo.

    V Ukrajini ne gre za obrambo demokracije pred diktaturo, saj je po formalnih pokazateljih Rusija bolj demokratična država od Ukrajine, v kateri je diktator Zelenski odpravil opozicijske stranke in opozicijske medije, vlada pa s pomočjo policije in vojske.

    Država je zaradi njegove zgrešene politike pred razpadom. Če bo ukrajinska vojska podlegla ruski, se bodo hitro začeli klanski obračuni, kot se dogajajo v drugih ameriških žrtvah: Iraku, Siriji, Libiji …

  2. Kakšen beden socialni nauk te mohamedanske veroizpovedi. Bičanje, kamenjanje, poniževanje žensk, neenakost med spoloma, dovoljeno laganje…..In to naj bi spoštovali, gojili nekakšno medkulturno sožitje, se kulturno oplajali med seboj, gojili medverski dialog itd.?

Komentiraj