Mojstrovine klasične glasbe v izvedbi najboljših svetovnih orkestrov prosto dostopne na spletu

Čas v izolaciji je za mnoge težak; nenadna prekinitev pristnih človeških stikov z ljudmi, s katerimi ne živimo skupaj, je drastična sprememba v našem življenjskem slogu. Da pa zaradi tega ne zapademo v malodušje, imamo mnogo možnosti posvetiti se rečem, ki se jim prej nismo utegnili. Gotovo je ena od teh, ki nam ure v karanteni lahko še posebej olajša, tudi (klasična) glasba. Dajmo ji priložnost, pustimo se nagovoriti, in morda nam zares lahko pove kaj novega.

V tem času je namreč mnogo vrhunskih glasbenih ustanov, institucij, ponudilo brezplačno spremljanje koncertov, opernih in baletnih predstav, vpogled v njihove arhive, itn. Rad bi predstavil nekaj najpomembnejših.

Digital Concert Hall berlinskih filharmonikov, enega najslavnejših simfoničnih orkestrov na svetu, je za trideset dni povsem brezplačno ponudila celotni arhiv posnetkov svojih koncertov, ki vsebuje takšne iz šestdesetih let prejšnjega stoletja z legendarnim dirigentom Herbertom von Karajanom, pa do tistih najnovejših, ki jih od lanskega leta vodi novi glavni dirigent Kiril Petrenko.

Če ga želite bolje spoznati in se obenem spomniti 250. rojstnega dneva L. van Beethovna, ki ga praznujemo letos, prisluhnite njegovemu inavguralnemu koncertu, na katerem dirigira Beethovnovo deveto simfonijo. Če pa vas zanima Petrenkova bolj osebna plat, predlagam 6. simfonijo P. I. Čajkovskega, ali pa dela njemu posebej ljubega, javnosti manj znanega, a podcenjenega češkega skladatelja Josefa Suka.

Poleg mnogih orkestrov na splet predstave postavljajo tudi številne opere, med njimi velja izpostaviti znamenito Metropolitansko opero v New Yorku, ki vsak dan ponudi na ogled eno svojih uprizoritev. Med drugim bodo na sporedu Bellinijeva Norma, Aida G. Verdija, Mozartova Cosi fan tutte in mnoge druge. Za podobno potezo sta se odločili tudi Bavarska  in Dunajska deželna opera, pa operna hiša v Sidneyu, Parizu, itd.

Če vam je od petja bliže plesna umetnost, so izjemne predstave vsakodnevno na voljo tudi vam: prek svojega youtube kanala jih namreč predvaja bržkone najslavnejša baletna hiša na svetu, moskovski Bolšoj teater. Na sporedu so že bila slavna dela kot so Labodje jezero in Trnuljčica, prihajajo pa še Boris Godunov M. Mussorgskega, Hrestač P. I. Čajkovskega in druga.

Melodije za velikonočni čas

Za konec naj podam še nekaj predlogov del, še posebej primernih za čas, v katerem smo, in pripravo na praznovanje velikega tedna in velike noči.

Verjetno najbolj znano delo, ki opisuje Kristusovo trpljenje, je Matejev pasijon J. S. Bacha. Izdajstvo, obsodba, mučenje in smrt, kakor je opisana v evangeliju po Mateju, se v Bachovi glasbi zliva v presunljive arije, korale in recitative, ki nas povežejo s skrivnostjo poslednjih zemeljskih ur Jezusa Kristusa.

Za čas, ko se smrt preveša v življenje in kristjani čakamo vstajenjskega jutra, pa je S. V. Rahmaninov napisal glasbo ortodoksnega molitvenega bogoslužja, znano pod naslovom Celonočno bedenje. Petnajst slavilnih spevov na liturgična besedila danes veljajo za eno njegovih najbolj poglobljenih del, pri srcu pa so bila tudi skladatelju samemu, ki je želel enega stavkov izvedenega na svojem pogrebu. Glasovi mešanega zbora, ki so mestoma razdeljeni v kar 11-delno harmonijo, v sveti zbranosti premišljujejo velikonočno skrivnost in slavijo vrnitev luči.

Vse to nas lahko, če prisluhnemo odprtih ušes in srca, bistveno spremeni, nam odpre nove svetove, izkustva in pomiri našo bit. Izkoristimo priložnost!