Medijske močvare in Facebook gnojišče
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob vsem znani zgodbi okoli Čudeža življenja sem zopet slišal kar nekaj pritožb na račun osrednjih tiskanih medijev: kako so zanič, kako so pristranski in kar je še takšnega ...
Seveda se s temi mnenji strinjam, vendar jih bom skušal v tem prispevku preseči, saj tako ali tako že dolgo vemo, v kakšni močvari je naše novinarstvo in nas nov dokaz tega ne bi smel presenetiti.
To je vendar tako, kot da bi v močvirju našel šotne prsti, ličinke komarjev in gnijoča stebelca rastlin - skratka, pričakovano.
Zanimivo je, da je ravno za ta mesec papež Frančišek razglasil molitveni namen: "Da bi novinarji pri opravljanju svojega dela vedno izhajali iz spoštovanja do resnice in iz globokega etičnega čuta."
Ali nas torej rimski škof poziva k pesimističnemu negodovanju nad slabim stanjem v naši domovini, kjer je očitno, da nobena molitev v ta namen ne bo preveč?
Ne, saj imamo možnost to stanje spremeniti! V času spletnih družbenih omrežij in nizkocenovnih medijskih projektov (kot je tudi Domovina.je) so škarje in platno pravzaprav v rokah vsakogar.
Vsak človek ima delček »novinarske« odgovornosti, saj lahko širi naprej tiste informacije, ki so kredibilne in tista mnenja, ki so vredna branja ter premisleka.
Če sem za osrednje tiskane medije zapisal, da so podobni močvaram, pa lahko Facebook primerjam z gnojiščem na katerem lahko hitro zraste karkoli – od največjih traparij, do česa presenetljivo inteligentnega.
Sicer tudi na facebooku deluje Bourdieujev habitus, ki določa v katere sloje ljudi se lahko kakšna misel razširi in v katere ne, vendar je na spletu to precej manj predvidljivo, saj imamo »prijatelje« iz različnih socialnih krogov.
Omejenost misli se lahko razbije z vsakim deljenjem ali všečkom na družabnem omrežju, kar je zares nenavadna reč. Tehtna vsebina, predstavljena na argumentiran in zanimiv način ima potencial, da se kot virus razširi po spletnem ožilju in doseže več ljudi kot osrednji tiskani mediji v svojih najboljših časih.
Obstajajo študije o tem kako so v Latinski Ameriki časopisi (in logistični letaki iz velikih pristanišč) vplivali na nastanek narodne pripadnosti; do kjer se je širil en časopis, do tam so se ljudje čutili posebej povezane in nastala je nova zamišljena skupnost - narod.
Slovenske medijske močvare in Facebook gnojišče kakšnih novih narodov ne bodo dali (upam vsaj), bodo pa krojili naše razumevanje družbe, v katero je vržen vsak izmed nas.
In ravno zato smo vsi, bralci in priložnostni pisci, tako kot novinarji poklicani k spoštovanju resnice in globokemu etičnemu čutu, ki nas zavezujeta, da se opredelimo do stvari in se postavimo za tisto kar je v dobrobit družbi in posamezniku v njej.
Kaj nam je torej storiti? (Deliti moj članek, seveda! :) ) Slediti družbenemu dogajanju, ga kritično interpretirati in svoje začasne zaključke na prijazen način soočati z mnenji drugih ljudi.
Tako se lahko počasi rojeva kultura dialoga, ki nas bo nekoč morda popeljal iz močvar. Kajti osrednji mediji bodo sledili temu k čemur jih boste kot njihovi naročniki finančno spodbudili.
V nasprotnem primeru - odjave naročnikov - pa se bo močvare vsaj izsušilo. Tudi to bi bilo nekaj, čeprav nevarnosti gnojišč s tem ne bi rešili.
Seveda se s temi mnenji strinjam, vendar jih bom skušal v tem prispevku preseči, saj tako ali tako že dolgo vemo, v kakšni močvari je naše novinarstvo in nas nov dokaz tega ne bi smel presenetiti.
To je vendar tako, kot da bi v močvirju našel šotne prsti, ličinke komarjev in gnijoča stebelca rastlin - skratka, pričakovano.
Škarje in platno v rokah nas samih
Zanimivo je, da je ravno za ta mesec papež Frančišek razglasil molitveni namen: "Da bi novinarji pri opravljanju svojega dela vedno izhajali iz spoštovanja do resnice in iz globokega etičnega čuta."
Vsak človek ima delček »novinarske« odgovornosti, saj lahko širi naprej tiste informacije, ki so kredibilne in tista mnenja, ki so vredna branja ter premisleka.
Ali nas torej rimski škof poziva k pesimističnemu negodovanju nad slabim stanjem v naši domovini, kjer je očitno, da nobena molitev v ta namen ne bo preveč?
Ne, saj imamo možnost to stanje spremeniti! V času spletnih družbenih omrežij in nizkocenovnih medijskih projektov (kot je tudi Domovina.je) so škarje in platno pravzaprav v rokah vsakogar.
Vsak človek ima delček »novinarske« odgovornosti, saj lahko širi naprej tiste informacije, ki so kredibilne in tista mnenja, ki so vredna branja ter premisleka.
Viralna moč tehtne vsebine
Če sem za osrednje tiskane medije zapisal, da so podobni močvaram, pa lahko Facebook primerjam z gnojiščem na katerem lahko hitro zraste karkoli – od največjih traparij, do česa presenetljivo inteligentnega.
Sicer tudi na facebooku deluje Bourdieujev habitus, ki določa v katere sloje ljudi se lahko kakšna misel razširi in v katere ne, vendar je na spletu to precej manj predvidljivo, saj imamo »prijatelje« iz različnih socialnih krogov.
Omejenost misli se lahko razbije z vsakim deljenjem ali všečkom na družabnem omrežju, kar je zares nenavadna reč. Tehtna vsebina, predstavljena na argumentiran in zanimiv način ima potencial, da se kot virus razširi po spletnem ožilju in doseže več ljudi kot osrednji tiskani mediji v svojih najboljših časih.
Tehtna vsebina, predstavljena na argumentiran in zanimiv način ima potencial, da se kot virus razširi po spletnem ožilju in doseže več ljudi kot osrednji tiskani mediji v svojih najboljših časih.
Obstajajo študije o tem kako so v Latinski Ameriki časopisi (in logistični letaki iz velikih pristanišč) vplivali na nastanek narodne pripadnosti; do kjer se je širil en časopis, do tam so se ljudje čutili posebej povezane in nastala je nova zamišljena skupnost - narod.
Odgovornost je na nas
Slovenske medijske močvare in Facebook gnojišče kakšnih novih narodov ne bodo dali (upam vsaj), bodo pa krojili naše razumevanje družbe, v katero je vržen vsak izmed nas.
In ravno zato smo vsi, bralci in priložnostni pisci, tako kot novinarji poklicani k spoštovanju resnice in globokemu etičnemu čutu, ki nas zavezujeta, da se opredelimo do stvari in se postavimo za tisto kar je v dobrobit družbi in posamezniku v njej.
Kaj nam je torej storiti? (Deliti moj članek, seveda! :) ) Slediti družbenemu dogajanju, ga kritično interpretirati in svoje začasne zaključke na prijazen način soočati z mnenji drugih ljudi.
Tako se lahko počasi rojeva kultura dialoga, ki nas bo nekoč morda popeljal iz močvar. Kajti osrednji mediji bodo sledili temu k čemur jih boste kot njihovi naročniki finančno spodbudili.
V nasprotnem primeru - odjave naročnikov - pa se bo močvare vsaj izsušilo. Tudi to bi bilo nekaj, čeprav nevarnosti gnojišč s tem ne bi rešili.
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel
7. 2. 2025 ob 8:49

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Italijani (znova) pozabili na slovenščino
6. 2. 2025 ob 18:30

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
6. 2. 2025 ob 15:24

Vsi smo blago
6. 2. 2025 ob 9:04
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«
7. 2. 2025 ob 15:30

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?
7. 2. 2025 ob 12:41

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
07
FEB
07
Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra
19:00 - 22:00
FEB
08
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
09:00 - 18:00
FEB
08
Prešernov smenj 2025
10:00 - 22:00
Izbor urednika

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar
5. 2. 2025 ob 9:02

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine
5. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 186: Diktatura Svobode
5. 2. 2025 ob 6:00

Diktatura visokoizobraženih idiotov
1. 2. 2025 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.