Medijske močvare in Facebook gnojišče

Ob vsem znani zgodbi okoli Čudeža življenja sem zopet slišal kar nekaj pritožb na račun osrednjih tiskanih medijev: kako so zanič, kako so pristranski in kar je še takšnega ...

Seveda se s temi mnenji strinjam, vendar jih bom skušal v tem prispevku preseči, saj tako ali tako že dolgo vemo, v kakšni močvari je naše novinarstvo in nas nov dokaz tega ne bi smel presenetiti.

To je vendar tako, kot da bi v močvirju našel šotne prsti, ličinke komarjev in gnijoča stebelca rastlin - skratka, pričakovano.

Škarje in platno v rokah nas samih

Zanimivo je, da je ravno za ta mesec papež Frančišek razglasil molitveni namen: "Da bi novinarji pri opravljanju svojega dela vedno izhajali iz spoštovanja do resnice in iz globokega etičnega čuta."

Vsak človek ima delček »novinarske« odgovornosti, saj lahko širi naprej tiste informacije, ki so kredibilne in tista mnenja, ki so vredna branja ter premisleka.

Ali nas torej rimski škof poziva k pesimističnemu negodovanju nad slabim stanjem v naši domovini, kjer je očitno, da nobena molitev v ta namen ne bo preveč?

Ne, saj imamo možnost to stanje spremeniti! V času spletnih družbenih omrežij in nizkocenovnih medijskih projektov (kot je tudi Domovina.je) so škarje in platno pravzaprav v rokah vsakogar.

Vsak človek ima delček »novinarske« odgovornosti, saj lahko širi naprej tiste informacije, ki so kredibilne in tista mnenja, ki so vredna branja ter premisleka.

Viralna moč tehtne vsebine

Če sem za osrednje tiskane medije zapisal, da so podobni močvaram, pa lahko Facebook primerjam z gnojiščem na katerem lahko hitro zraste karkoli – od največjih traparij, do česa presenetljivo inteligentnega.

Sicer tudi na facebooku deluje Bourdieujev habitus, ki določa v katere sloje ljudi se lahko kakšna misel razširi in v katere ne, vendar je na spletu to precej manj predvidljivo, saj imamo »prijatelje« iz različnih socialnih krogov.

Omejenost misli se lahko razbije z vsakim deljenjem ali všečkom na družabnem omrežju, kar je zares nenavadna reč. Tehtna vsebina, predstavljena na argumentiran in zanimiv način ima potencial, da se kot virus razširi po spletnem ožilju in doseže več ljudi kot osrednji tiskani mediji v svojih najboljših časih.

Tehtna vsebina, predstavljena na argumentiran in zanimiv način ima potencial, da se kot virus razširi po spletnem ožilju in doseže več ljudi kot osrednji tiskani mediji v svojih najboljših časih.

Obstajajo študije o tem kako so v Latinski Ameriki časopisi (in logistični letaki iz velikih pristanišč) vplivali na nastanek narodne pripadnosti; do kjer se je širil en časopis, do tam so se ljudje čutili posebej povezane in nastala je nova zamišljena skupnost - narod.

Odgovornost je na nas

Slovenske medijske močvare in Facebook gnojišče kakšnih novih narodov ne bodo dali (upam vsaj), bodo pa krojili naše razumevanje družbe, v katero je vržen vsak izmed nas.

In ravno zato smo vsi, bralci in priložnostni pisci, tako kot novinarji poklicani k spoštovanju resnice in globokemu etičnemu čutu, ki nas zavezujeta, da se opredelimo do stvari in se postavimo za tisto kar je v dobrobit družbi in posamezniku v njej.

Kaj nam je torej storiti? (Deliti moj članek, seveda! :) ) Slediti družbenemu dogajanju, ga kritično interpretirati in svoje začasne zaključke na prijazen način soočati z mnenji drugih ljudi.

Tako se lahko počasi rojeva kultura dialoga, ki nas bo nekoč morda popeljal iz močvar. Kajti osrednji mediji bodo sledili temu k čemur jih boste kot njihovi naročniki finančno spodbudili.

V nasprotnem primeru - odjave naročnikov - pa se bo močvare vsaj izsušilo. Tudi to bi bilo nekaj, čeprav nevarnosti gnojišč s tem ne bi rešili.