Mnenja glede tega, ali zlatim košarkarjem dati večjo nagrado iz državnih sredstev, deljena

Embed from Getty Images
Minule dni je v javnosti močno odmevala javna polemika med slovenskimi košarkarji, ki so na Evropskem prvenstvu v Carigradu osvojili zlato medaljo in predsednikom vlade Mirom Cerarjem okrog višine nagrade, ki jim je bila namenjena iz državnih sredstev.

Na Domovini pa nas je zanimalo, kaj glede zapleta mislite vi. Je 90 tisoč davkoplačevalskih evrov za celotno zlato ekipo dovolj, premalo, morda preveč? Je prav, da so košarkarji šli s tem v javnost? Kaj pravite o izjemnih pokojninah za zaslužne športnike?

Spodaj predstavljamo odgovore 173 sodelujočih v naši anketi. 

Splošna ocena odgovorov naših bralcev na sedem vsebinskih vprašanj je, da je javnost okrog dileme o denarni nagradi za vrhunske dosežke razdeljena. Približno štirideset odstotkov vas je glede državnega financiranja na podlagi zaslug pretežno negativnega mnenja. Preostali se delite v nekoliko večje in nekoliko bolj zadržane podpornike zahtev košarkarjev in njihovega početja.

Poglejmo podrobneje.

Najprej smo vas vprašali, ali podpirate zlate košarkarje v njihovih javnih polemikah o višini denarne nagrade in odnosom, ki jih do njih kaže država.

Dobrih 30 odstotkov vas je odgovorilo pritrdilno, 40 odstotkov vas košarkarje podpira do neke mere, slabih 30 odstotkov pa vas košarkarjev v njihovem dejanju ne podpira.

Da so s problemom sploh šli v javnost, vas podpira 60 odstotkov, saj menite, da je to edini način, da kaj dosežejo, ostali menite, da je javno izpostavljanje denarnih zahtev nesprejemljivo.

In kakšno nagrado iz državnih sredstev bi jim za naslov evropskega prvaka namenili vi? 17,6 % vprašanih košarkarjev iz davkoplačevalskega denarja sploh ne bi nagradilo. Še največ, slabih 30 odstotkov bi celotni ekipi iz proračuna namenili 200 tisočakov. Milijon ali več evrov pa bi vas košarkarjem namenilo dobrih 7 odstotkov.



Je denar edini način, na katerega lahko država pokaže primeren odnos do vrhunskih športnih dosežkov? Tako vas meni zgolj 4 odstotke. 60 odstotkov vas pravi, da ni edini, je pa zelo pomemben, dobra tretjina pa, da se primeren odnos izkaže predvsem na drugačen način.

Miro Cerar je v svojem odgovoru omenjal tudi izjemne pokojnine, ki jih naj bi zlati košarkarji prejeli po končani športni karieri.

Tema izjemnih pokojnin zaslužnim športnikom sicer ni nova, svoj čas pa jo je že odprl zlati olimpijec Primož Kozmus. Kasneje je bil v državnem zboru sprejet zakon, ki je do neke mere to področje uredil.

A skoraj 45 odstotkov vas meni, da izjemne pokojnine za športnike iz državnih sredstev, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, niso smiselne, Slabih 40 odstotkov bi na to pristali, če znesek ni previsok, zgolj 15 odstotkov pa se vas z izjemnimi pokojninami za vrhunske športnike strinja brezpogojno.

Podobna so stališča glede vprašanja ali bi visoke davčne obremenitve, ki v naši državi zelo bremenijo tiste z visokimi dohodki, bilo vrhunskim športnikom smiselno znižati ali odpraviti.

Da bi jih morali oprostiti davka pri izplačilu nagrad, vas meni le četrtina. Dobrih 30 odstotkov vas meni, da bi jim davek lahko znižali, da pa nobena izjema ni na mestu, pa vas je prepričanih dobrih 44 odstotkov.

Glede na starost vprašanih je opaziti večjo toleranco do zahtev košarkarjev predvsem pri mlajši populaciji, medtem ko s starostjo podpora njihovim zahtevam pada, vse do najvišje starostne skupine - nad 65 let, kjer je ponovno visoka.

Ta razhajanja med starostnimi skupinami so še posebej očitna pri vprašanjih o smiselnosti izjemnih pokojnin ter oprostitvi davka na nagrade. Prvemu denimo nasprotuje kar 70 odstotkov vprašanih, starih med 55 in 64 leti, drugemu pa dve tretjini sodelujočih v isti starostni skupini.

Zanimivo je, da glede na izobrazbeno strukturo in prihodke med različnimi skupinami pri opredeljevanju ni bistvenih razlik. Nekoliko manj radodarni do vrhunskih športnikov bi edino bili poklicno izobraženi.