Mladi v Sloveniji nezadovoljni s tem, kako jih šolski sistem pripravi na trg dela

Najnovejša raziskava Evrobarometra se je osredotočila na mlade, njihov pogled na ekonomsko vključenost, učinkovitost šolstva, delo v tujini in na pomembnost EU ter evropskih parlamentarnih volitev. V javnomnenjsko raziskavo so tako vključili 10.294 mladih, starih od 16 do 30 let, iz 28 držav EU.

Rezultati kažejo, da mladi Slovenci od povprečja močno izstopajo po kritiki izobraževalnega sistema, ki jih slabo pripravlja na trg dela, po oceni pomembnosti Evropskih volitev pa smo predzadnji v EU.

Raziskava je izšla v povezavi z Europe Youth Event 2016 (EYE 2016), na katerem se bo med 20. in 21. majem v Strasbourgu zbralo 7.000 mladih, ki bodo debatirali in podali nove ideje v zvezi s stanjem v svetu, v EU ter v zvezi s prihodnostjo demokracije.

V javnomnenjsko raziskavo so vključili 10.294 mladih, starih od 16 do 30 let, iz 28 držav EU.

Socialna in ekonomska izključenost: iz Slovenije si želi na delo in študij v tujino oditi 26 % mladih

Rezultati ankete kažejo, da ima več kot polovica mladih v Evropi občutek, da so mladi v njihovi državi marginalizirana skupina in da so bili zaradi krize izvzeti iz ekonomskega in socialnega življenja. To je tudi glavni razlog, zakaj mladi razmišljajo o tem, da bi zapustili svojo državo ter odšli na študij ali na delo v druge države EU.

Na ravni celotne Unije se tako počuti izključenih 57 % mladih, s to trditvijo pa se jih ne strinja 39 %. Vendar če rezultate opazujemo o državah, ugotovimo, da se v kar 20-ih državah počuti izključena absolutna večina mladih.

Ne preseneča dejstvo, da so to države, ki jih je najmočneje zadela ekonomska kriza in se soočajo z čedalje večjo brezposelnostjo mladih. Tako se najbolj izključene počutijo v Grčiji (93 %), na Portugalskem (86 %) in na Cipru (81 %). Slovenija je z 69 % na 10. mestu po po občutju izključenosti.

Čeprav je na ravni celotne EU željo po odhodu iz države izrazilo le 15 % mladih, se na ravni držav, ki jih je ekonomska kriza zadela najmočneje, ta odstotek močno poveča. Iz Cipra jih tako želi oditi 51 %, 43 % pa iz Grčije, kar je velika razlika, če gledamo Nemčijo, iz katere jih želi oditi le 1 %. Iz Slovenije zaradi posledice ekonomske krize želi oditi 26 % mladih.

Šolstvo: 59 % mladih v Sloveniji meni, da šolski sistem ni dobro prilagojen zahtevam na trgu dela.

Anketirance so spraševali tudi po tem, koliko se jim zdi državno šolstvo uspešno prilagojeno razmeram na trgu delovne sile.

Na ravni EU je 59 % vprašanih z prilagoditvijo šolskega sistema v državi zadovoljna. Največ ji to meni v Nemčiji, na malti in na Danskem, medtem ko kar 19 držav članic pade pod to evropsko povprečje. V Grčiji, na Cipru, v Bulgariji, Romuniji ter v Sloveniji, Španiji, Franciji in na Hraškem je več kot polovica vprašanih prepričana, da njihova izobrazba ne ustreza potrebam na trgu.

59% mladih Slovencev tako meni, da šolski sistem ni dobro prilagojen trgu dela, kar državo uvršča na peto mesto po negativni oceni prilagojenosti.

Ocena pomembnosti Evropskih volitev: za Slovenci samo še Ciprčani

90 % mladih v EU meni, da je učenje o delovanju EU in njenih institucijah zelo pomembno, več kot polovica pa jih tudi meni, da najboljši način učinkovite participacije v življenju EU predstavljajo evropske parlamentarne volitve.

Največ mladih je evropske volitve omenjalo na Švedskem (84 %), v Franciji (70 %) in na Finskem (68 %). Vendar če primerjamo dejansko udeležbo mladih na volitvah, opazimo veliko razliko med tem mnenjem in dejansko aktivno participacijo. Na Švedskem se je tako zadnjih volitev udeležilo 65,5 % mladih, v Franciji je bilo teh 25 % in na Finskem le dobrih 10 %.

V Sloveniji je v pomembnost evropskih volitev prepričanih zgolj 29 %, kar Slovenijo postavlja na dno lestvice - za nami je le še Ciper s 26 %.