Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

Foto: kabinet predsednika vlade
POSLUŠAJ ČLANEK
S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države.

Resnici na ljubo je treba povedati, da bo večina slovenske javnosti (žal) hitro pozabila predsedovanje ali pa si bo zapomnila le sijajno uvodno predstavo na Bledu. Slovenija je dobro opravila svojo nalogo kot ostale države članice EU in se pri tem ni uštela, čeprav verjetno ni bistveno presegla bruseljskih pričakovanj. Kot pri drugih majhnih članicah se bo večina uspehov našega predsedovanja videla šele čez leta, ko bomo že pozabili na našo vlogo pri sprejemanju različnih predpisov nove evropske zakonodaje ali pri pogajanjih za širjenje članstva EU.

Še zadnji koraki


Še preden bo Francija prevzela predsedovanje, je Slovenija opravila zadnje korake pri vodenju Sveta EU. Poleg 21 uspešno zaključenih trialogov je slovensko predsedovanje še uradno začelo prvo razpravo o svežnju zakonodaje »pripravljeni na 55«. Cilj tega svežnja je doseči znižanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050.

Na splošno je Slovenija nadaljevala veliko procesov, ki so se začeli v zadnjih letih in ki bodo prišli pod drobnogled evropske javnosti v času naslednjih predsedovanj, še posebej na področju skupne evropske obrambne politike in boja proti klimatskim spremembam. Na teh področjih bo verjetno zelo glasen francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se pripravlja na domače predsedniške volitve, pri čemer stavi na uspešno francosko zunanjo in evropsko politiko.
Kljub vsem kritikam, ki jih je bila doma deležna slovenska vlada, je bilo slovensko predsedovanje zaznamovano z uspešnim upravljanjem kriz.

Pomembno upravljanje kriz


Kljub vsem kritikam, ki jih je bila doma deležna slovenska vlada, je bilo slovensko predsedovanje zaznamovano z uspešnim upravljanjem kriz. Poleg nadaljevanja urejanja epidemiološke  krize in upravljanju gospodarskega okrevanja je slovensko predsedovanje uspešno koordiniralo skupno evropsko reakcijo na nov begunski val po avgustovskem umiku Natovih čet iz Afganistana in migracijsko krizo na poljsko-beloruski meji.

Evropa se je ob teh krizah poenotila in preprečila novo migracijsko krizo, ki bi v trenutni epidemiološki krizi le škodila Evropi. Slovenija je pri teh krizah v skladu s svojo institucionalno vlogo odlično opravila vlogo mediatorja in je dejansko pomagala združiti Evropo.

Kot enega večjih uspehov predsedovanja Slovenije Svetu EU poznavalci izpostavljajo dogovor o ustreznih minimalnih plačah v EU. Več v članku: Zamolčani uspeh slovenskega predsedovanja, od katerega bodo imeli največ najšibkejši in ženske

Tudi napake


Bolj kot napake bi lahko slovenskemu predsedovanju očitali neuspešnost na nekaterih področjih. Največji primer je verjetno širjenje EU na Zahodni Balkan, kjer si je slovenska diplomacija zadala za cilj oblikovanje soglasja o končnem datumu za širjenje. Čeprav je Slovenija gostila najboljši Blejski strateški forum do sedaj, slovenska vlada ni uspela prepričati drugih evropskih voditeljev za svoj predlog in je končala predsedovanje brez končnega datuma za širjenje EU, ki pa kljub temu ostaja na mizi.

Kljub temu je treba poudariti, da se je vsaj BSF vzpostavil kot pomemben državniški dogodek in samo upamo lahko, da so si naši južni partnerji zapomnili vse naše pobude in napore v času predsedovanja za preboj v tem dosjeju.
Pogrešali smo ostrejšo slovensko kritiko ruskih groženj in agresij v Vzhodni Evropi.

Tako kot prvo slovensko predsedovanje je tudi tokratno uspešno vodil Janez Janša. Verjetno je to tudi  njegovo zadnje predsedovanje (ali pač?), glede na to, da bomo lahko naslednje opazovali šele čez 13 let. Od našega predsedovanja si bo zaradi naporov evroposlancev slovenske opozicije in nekaterih mednarodnih medijev (npr. Politico) Evropa zapomnila Janšo kot maršala Twitta zaradi njegove kontroverzne aktivnosti na Twitterju predvsem v mesecih pred začetkom predsedovanja.

Poleg tega smo pogrešali ostrejšo slovensko kritiko ruskih groženj in agresij v Vzhodni Evropi. Čeprav na tem področju vse članice EU ne delijo enakega mnenja, bi se morala Slovenija bolj aktivno in konkretno postaviti na stran Zahoda in demokracije in bi lahko pozvala države članice k odprti podpori Ukrajini brez zakulisnih dogovorov z Rusijo. Na tej fronti se nismo najbolj izkazali in smo sledili naivnemu pacifizmu nemške in madžarske vlade.

Kljub temu lahko celotno predsedovanje ocenimo kot pohvale vredno, saj se bo brez dvoma zapisalo v zgodovino kot pomemben in pozitiven dosežek slovenske diplomacije, ki je povečal pomembnost Slovenije v svetu, predvsem v Evropi. Med drugimi dosežki je treba omeniti, da se je Slovenija pridružila evropski skupini sredozemskih držav in se odločno vključila v blok držav članic EU, ki podpirajo uporabo jedrske energije v boju proti klimatskim spremembam.

https://twitter.com/DolinarJr/status/1474340681862815747
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike