Mirko Cuderman za Radio Ars: "Ko bo slovenski narod nehal peti, slovenskega naroda tudi ne bo več"

Po tem, kar je mogoče poslušati in gledati na RTV Slovenija, Slovenci nimamo pevcev oziroma njihovih izvedbenih skupin. Ljudska glasba je glasba v dialektih, torej ni slovenska narodna glasba. Narodno-zabavna glasba je povsem umetna in tudi nima značaja Slovencev, ki pojejo v takih ali drugačnih sestavih. Pesmi slovenskih priljubljenih in priznanih skladateljev ni mogoče slišati na preje navedeni RTV Slovenija. O tem sem že velikokrat pisal, tudi na določene "kulturne" ustanove, a dejansko brez uspeha. Koliko slovenski narod spoštuj petje, se izkazuje tudi po tem, da ves čas "nabijajo" o Prešernovi Zdravici/Zdravljici kot himni Republike Slovenije, pa je dejansko glasbeno delo skladatelja Stanka Premrla, po ustvarjalnosti in zaslugah za to zvrst delovanja v ravni letošnjega prejemnika Prešernove nagrade. In, zakaj je tako na RTV Slovenija in verjetno tudi drugih pokrajinskih in lokalnih radijskih in TV postajah? Včeraj v petek, 11. 2. se na na Radiu Slovenij po 9 uri poslušal dva nekdanja sodelavca Radia Študent, ki sta govorila o glasbeni opremi tudi sodelavke tega radia Aide Kurtović, ki pa ima kot Bošnakinja, še najbolj sprejemljive proslovenske glasben opreme, očitno izhajajoč iz njihovega nacionalnega stališča, da je potrebno nuditi narodu/naciji določene države njihovo glasbo. Napovedovale in glasbeni urednik sta prepotovala ves angleški svet, le o slovenski glasbi nič. Kadrovanje glasbenih urednikov in redaktorjev v medijih po Sloveniji je resen problem, saj vanje vstopajo predvsem ljudje iz stanov, ki slovenske glasbe ne poznajo in ne prenesejo. To izkazujejo tudi tako, da ob preredkem predajanju le te, praviloma ne navajajo avtorjev in izvajalcev. Razen, če ni kdo iz njihovih krogov. Danes na primer sem skoraj uro spremljal slovenske glasbene videe na TV3, pa niti eden ni bil opremljen z imeni izvajalcev, naslovom skladbe in avtorjev, kar je v bistvu v nasprotju z avtorskim pravom. Naj dodam, da bi smeli določati, koliko odstotkov tuje glasbe se sme predvajati in prikazovati na primer šele nad 50 oziroma 70 odstotki slovenske glasbe vseh zvrsti. Zakaj? Kdor želi poslušati katerokoli tujo glasbo, ima sedaj neomejen dostop do te preko interneta. Še to. Problem neslovenske in prevladujoče angleške glasbe na radiu Slovenija je v pogovoru izpostavil tudi sveži častni občan MO Kranj Franc Hvasti, vsestranski profesionalni kolesarski strokovnjak. Jezik je, po Trubarju, zaživel šele s petjem. Tudi v partizanih, Moje domovine pa žal še vedno ne more slišati na slovenskih radijskih postajah. Najmanj te!

“Ko bo slovenski narod nehal peti, slovenskega naroda tudi ne bo več”
Oprostite, to je na glavo obrnjena percepcija. Ni kultura temelj slovenskega naroda, ampak je obratno: slovenski narod je ustvarjalec slovenske kulture. In ko slovenskega naroda ne bo več, tudi ne bo nikogar, ki bi pel prelepe slovenske pesmi.

Samozavedanje, osebno dostojanstvo in zdrava samozavest as lahko rešijo pred pogubo slovenske kulturne identitete, katere temelj st poleg slovenskega jezika - slovenska pesem in slovenska glasba.

Toda neverjetno! Ko obiskujemo slovenski kupci trgovine, kjer puščamo svoj denar, poslušamo skoraj povsod le tujo glasbo - kot da bi bili na tujem.

Te trgovine nam na ta način ne namenijo osnovnega osebnega dostojanstva, ki nam gre po slovenski ustavi in mednarodni deklaraciji o človekovih pravicah in nas nas obravnavajo kot da smo smeti, ne pa slovenski kupci.