Ministrstvo za delo v podporo družinam; ljudem se ob odločitvi za družino ne bi smel znižati življenjski standard

Ministrstvo za delo je v torek v javno razpravo poslalo predlog štirih zakonov, s katerimi naj bi v prvi vrsti poskrbeli za bolj pregleden in uporabniku sistem ter  ločili družinsko in socialno politiko.


V ta namen predvidoma letos poleti načrtujejo sprejem novel zakona o urejanju trga dela, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.


Kot je ob današnji predstavitvi predvidenih sprememb poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, želijo z zakonskimi spremembami v središče postaviti ljudi in njihovo dostojanstvo ter zagotoviti pomoč vsem tistim, ki jo nujno potrebujejo. Hkrati želijo družine podpreti tako, da ljudje ob odločitvi za družino ne bodo imeli nižjega življenjskega standarda kot tisti, ki se za družino ne odločijo.

Med drugim na izračun otroškega dodatka bodo vplivali le dohodki, ne tudi drugo premoženje

Zakoni v prvi vrsti prinašajo razbremenitev administrativnega dela na centrih za socialno delo ter prelom s paradigmo, da sta socialna in družinska politika eno in isto. Po spremembi materialno stanje družine ne bo več vplivalo na višino otroškega dodatka in drugih letnih pravic, temveč bodo nanjo vplivali zgolj družinski prihodki. Socialna politika pa naj bi pomagala najbolj ranljivim, da ne bi padli v revščino, je dejal. Ob trenutem sprepletanju družinske in socialne politike je v sistemu veliko nepravičnosti, je dejal minister.

Kot so pojasnili na ministrstvu, je bila takšna odločitev sprejeta predvsem zato, ker številni svojih dohodkov niso prejemali na svoj transakcijski račun. A takšno ugotavljanje se je vpraksi izkazalo za izjemno zapleteno, končni vpliv pa je bil ne glede na vložen čas minimalen. Kljub temu bi neupoštevanje premoženja marsikomu lahko prineslo dvig otrošega dodatka. Premoženjsko stanje pa se bo še vedno upoštevalo pri mesečnih pravicah, kot je npr. denarna socialna pomoč.

Prihaja infomativni izračun letnih pravic

Pomembna novost pa bodo tudi informativni izračuni za pravice do otroškega dodatka, subvencije vrtca, malice in kosila, ki bodo ljudem omogočili čim prejšnje izvrševanje pravic, do katerih so upravičeni. Čez čas naj bi takšni izračuni sledili tudi za države štipendije.

Državljani bi spremembe zakonov občutili tudi tako, da se bodo letne pravice odslej podaljševale avtomatsko, oddati pa bo potrebno le prvo vlogo.

Šola je obvezna

Prav tako bo lahko Center za socialno delo v primeru, če se osnovnošolski otrok ne bo izobraževal, začasno prekinil z ustaljenim načinom izplačevanja otroškega dodatka in tega nadomestil z izdajanjem materialnih sredstev (obleke, obutev, stroški povezani z izobraževanjem ...). Če pa šole ne bi obiskovali srednješolci bi otroški dodatek staršem znižal za tretjino.

"Želimo doseči, da starši poskrbijo za obvezno osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok in jih obenem spodbudijo, da dosežejo čim višjo izobrazbo," je ob tem dejal Cigler Kralj.

Spremembe tudi na področju trgu dela

Posebno pozornost je ministrstvo posvetilo tudi stanju na trgu dela. Tako se podaljšuje obdobje, ko je lahko oseba vključena v program javnih del na največ štiri leta, prej je bilo to eno oziroma dve leti ob ponovni prijavi).

Spreminja se tudi definicija primerne zaposlitve. Poslej bo namreč dovoljeno, da se brezposelne osebe napotujejo tudi na delovna mesta z zahtevano izobrazbo, ki je do dve stopnji nižja od zahtevane, kar na ministrstvu utemeljujejo z besedami, da bodo tudi takšna delovna mesta komu omogočila nadaljno karierno pot. Vendar pa takšnih delovnih mest napotenemu ne bo treba sprejeti. Po besedah ministra je namreč smisel predloga predvsem v tem, da nezaposlenim odpre nove karierne poti.

"Formalna izobrazba je pomembna, a danes so enako pomembna tudi neformalna znanja ter veščine in kompetence, pridobljene v praksi. Včasih je pomembno, da brezposelni sprejme zaposlitveni izziv, ki ne ustreza njegovi izobrazbeni ravni, ampak mu pogosto odpre novo karierno pot in omogoči socialno varnost," je dejal Cigler Kralj. 


Ministrstvo pripombe na zakone, ki so v javni razpravi, sprejema do 15. junija, uveljavitev sprememb pa si obetajo 1. januarjem prihodnje leto.