Ministrstva, ki so v zadnjem letu Golobove vlade najbolj povečala izdatke

Nova vlada je pregledala stanje javnih financ in se seznanila s podatki o porabi državnega proračuna v zadnjem obdobju mandata vlade Roberta Goloba. Minister za finance Andrej Šircelj je ob tem opozoril, da je rast proračunskih odhodkov dosegla raven, ki je v zaključnem letu mandata v samostojni Sloveniji doslej še nismo videli.

Minister za finance Andrej Šircelj je opozoril, da je rast proračunskih odhodkov dosegla raven, ki je v zaključnem letu mandata v samostojni Sloveniji doslej še nismo videli.

V prvih štirih mesecih leta 2026 so skupni prihodki štirih blagajn javnega financiranja znašali 10,3 milijarde evrov, kar je 1,05 milijarde evrov oziroma 11,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Hkrati so skupni odhodki dosegli 10,7 milijarde evrov, kar pomeni 1,15 milijarde evrov oziroma 12,1 odstotka več kot leto prej.

Po predhodnih podatkih je državni proračun v prvih petih mesecih leta ustvaril približno 6,5 milijarde evrov prihodkov in 7,4 milijarde evrov odhodkov.

Podrobnejši pregled po ministrstvih kaže, da je bila rast porabe skoraj vsesplošna

• Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj: +54,5 %

Najvišjo odstotno rast je zabeležilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, kjer so se odhodki povečali za 54,5 odstotka oziroma za 4,9 milijona evrov. Glavnina dodatnih sredstev je bila namenjena izvajanju evropske kohezijske politike iz Sklada za pravični prehod za SAŠA regijo.

• Ministrstvo za infrastrukturo: +41,1 %

Drugo največjo rast je zabeležilo Ministrstvo za infrastrukturo. Odhodki so se povečali za 68,2 milijona evrov oziroma 41,1 odstotka. Največ sredstev je bilo namenjenih železniškim projektom, razvoju železniškega omrežja, vseevropskemu prometnemu omrežju ter vzdrževanju cestne in železniške infrastrukture.

• Ministrstvo za zdravje: +37,5 %

Na Ministrstvu za zdravje so odhodki zrasli za 64,3 milijona evrov oziroma 37,5 odstotka. Največji delež predstavljajo investicije v javne zdravstvene zavode (35,1 milijona evrov), pripravništva in specializacije zdravstvenih delavcev (15,9 milijona evrov) ter projekti digitalizacije zdravstva.

• Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: +37,5 %

Enako odstotno rast je beležilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kjer so se izdatki povečali za 16,4 milijona evrov. Največ sredstev je bilo namenjenih digitalizaciji malih in srednjih podjetij v okviru evropske kohezijske politike.

• Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: +27,2 %

Poraba se je povečala za 15,4 milijona evrov. Od tega je bilo 13 milijonov evrov dodatno namenjenih za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, preostanek pa za delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev.

• Ministrstvo za naravne vire in prostor: +25 %

Odhodki so bili višji za 17,8 milijona evrov. Največ dodatnih sredstev je bilo namenjenih upravljanju voda (9,1 milijona evrov), urejanju prostora (4,6 milijona evrov) ter odpravljanju posledic naravnih nesreč (2,5 milijona evrov).

• Ministrstvo za finance: +23 %

Po absolutni višini povečanja daleč najbolj izstopa Ministrstvo za finance. Odhodki so se povečali za kar 424,5 milijona evrov. Kar 303 milijone evrov je bilo namenjenih skladu za Načrt za okrevanje in odpornost, dodatnih 41,3 milijona evrov za obveznosti do Evropske unije in 34,9 milijona evrov za plačilo obresti.

• Ministrstvo za obrambo: +14,5 %

Obrambni resor je porabil 69,1 milijona evrov več kot leto prej. Največ dodatnih sredstev je bilo namenjenih kadrom Slovenske vojske, pravicam po vojni zakonodaji ter vojaški infrastrukturi in opremljanju.

• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: +12,5 %

Med največjimi porabniki po absolutnem znesku je tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Odhodki so se povečali za 112,7 milijona evrov. Osnovne šole so prejele 51,8 milijona evrov več, srednje šole 37,3 milijona evrov več, povečala pa so se tudi sredstva za glasbene šole in projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost.

• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: +12,1 %

Socialni resor je porabil 108 milijonov evrov več kot leto prej. Največ sredstev je bilo namenjenih osebni asistenci (26,8 milijona evrov), denarnim nadomestilom za brezposelnost (25,5 milijona evrov) ter družinskim prejemkom in starševskim nadomestilom (21,7 milijona evrov).

• Ministrstvo za digitalno preobrazbo: +12 %

Odhodki so se povečali za 3,8 milijona evrov. Večina dodatnih sredstev je bila namenjena centralni informacijski infrastrukturi in telekomunikacijski tehnologiji.

• Ministrstvo za kulturo: +10,4 %

Kulturni resor je porabil 9,3 milijona evrov več kot leto prej. Največji delež povečanja predstavljajo umetniški programi ter področje kulturne dediščine, arhivov in knjižnic.

• Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije: +10,3 %

Odhodki so se povečali za 32,9 milijona evrov, predvsem zaradi višjega financiranja visokošolskih programov in mednarodnih obveznosti Slovenije.

• Ministrstvo za javno upravo: +7,9 %

Poraba je bila višja za 7,1 milijona evrov. Največ dodatnih sredstev je bilo namenjenih delovanju upravnih enot.

• Ministrstvo za notranje zadeve: +5,5 %

Izdatki so se povečali za 12,8 milijona evrov, večinoma za zagotavljanje javnega reda in splošne varnosti ljudi ter premoženja.

• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: +4,8 %

Najnižjo rast med ministrstvi z višjimi odhodki je zabeležil okoljski resor, v katerem se je poraba povečala za 13,5 milijona evrov. Največ sredstev je bilo namenjenih integriranemu sistemu javnega potniškega prometa.

Po absolutni višini povečanja daleč najbolj izstopa Ministrstvo za finance.

Opozorila Fiskalnega sveta ostala brez odziva

Na hitro rast državne porabe so v času mandata vlade Roberta Goloba večkrat opozarjali tudi v Fiskalnem svetu. Njegov predsednik dr. Davorin Kračun je nedavno poudaril, da je hitra rast izdatkov ob skromnejši gospodarski rasti povečala javnofinančni primanjkljaj.

Nova vlada ocenjuje, da bo morala v prihodnjih letih pomemben del naporov usmeriti v stabilizacijo javnih financ. Po besedah predsednika vlade Janeza Janše podatki kažejo na rekordno rast stroškov delovanja države, kar bo zahtevalo previdnejše upravljanje javnih sredstev in postopno fiskalno konsolidacijo.

Hitra rast izdatkov ob skromnejši gospodarski rasti povečala javnofinančni primanjkljaj.

Največje povečanje pri investicijah, socialnih transferjih in evropskih projektih

Podrobnejši pregled razkriva precejšnje razlike med posameznimi resorji. Med tistimi z najhitrejšo rastjo izdatkov so ministrstva, ki upravljajo evropske razvojne projekte, prometno infrastrukturo in zdravstveni sistem.

Velik del dodatnih sredstev je bil namenjen železniškim projektom, kohezijskim programom, vlaganjem v zdravstvene ustanove ter digitalizaciji javnih storitev. Pomemben delež povečanja predstavljajo tudi izdatki za osebno asistenco, družinske prejemke, nadomestila za brezposelnost ter financiranje vzgojno-izobraževalnega sistema.

Po absolutni višini povečanja najbolj izstopa finančni resor, kjer so se obveznosti povečale za več sto milijonov evrov. Med razlogi so večja sredstva za izvajanje evropskih programov, višja plačila v evropski proračun ter povečani stroški obresti.

Občutno več sredstev kot leto prej so prejeli tudi obrambni resor, področje visokega šolstva, zunanja politika, kultura in okoljski projekti.

Opozorila o javnofinančni vzdržnosti

Razprava o povečevanju državne porabe ni nova. Fiskalni svet je v zadnjih letih večkrat opozoril, da hitra rast izdatkov ob umirjanju gospodarske aktivnosti predstavlja tveganje za dolgoročno stabilnost javnih financ.

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je že ob predstavitvah proračunskih dokumentov opozarjal, da lahko previsoka rast porabe v času počasnejše gospodarske rasti vodi v večje primanjkljaje in zmanjšuje manevrski prostor države ob prihodnjih krizah.

Podobno ocenjuje tudi nova vlada, ki meni, da bo treba v prihodnjih letih nameniti precej pozornosti uravnoteženju javnih financ.

Hitra rast izdatkov ob umirjanju gospodarske aktivnosti predstavlja tveganje za dolgoročno stabilnost javnih financ.

Pred vlado obdobje finančne konsolidacije

Predsednik vlade Janez Janša je ob prevzemu mandata poudaril, da nova ekipa postopoma pridobiva celovito sliko o finančnih obveznostih države. Po njegovih besedah številni podatki kažejo, da je obseg izdatkov v zadnjem letu prejšnje vlade dosegel rekordne ravni.

Vlada bo zato morala iskati ravnotežje med nadaljnjim financiranjem razvojnih projektov in zagotavljanjem dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Del povečane porabe je bil sicer namenjen investicijam in evropsko sofinanciranim projektom, vendar ostaja vprašanje, ali bo rast prihodkov v prihodnjih letih zadostovala za financiranje tako visokega obsega državnih izdatkov.

Prav odgovor na to vprašanje bo v veliki meri določil gospodarsko in finančno politiko novega mandata.